Med poplavo statističnih podatkov o tem, kakšna družba smo, je zanimiv tudi ta, da je 21. stoletje depresijsko. Že eden od petih ljudi naj bi vsaj občasno trpel za depresijami, poraba antidepresivov pa v zadnjem desetletju raste kot bitcoin.
Pri čemer je verjetnost upada ali zloma veliko manjša kot pri slednjem. Občutek imam, da se je depresija v obdobjih po industrijski revoluciji naseljevala predvsem v moške možgane. Oznaka uspešen in poželenja vreden je takrat dobila nove obraze in razsežnosti. Tisti, ki se med novimi pravili in definicijami niso najbolje znašli, so dobili neznosen občutek, da jih požira odpad družbe, kamor sodijo. Vendar imam pa občutek, da v nasprotju s tisočerimi drugimi stvarmi prav depresijo moški obvladujejo uspešneje od žensk. Kakšna cinična dama bi na tem mestu pripomnila, da je tudi uši lažje pregnati s plešaste glave kot z grive Andie MacDowell, pri čemer bi, za počasnejše, namignila, da gre za referiranje na razliko med moškimi in ženskimi možgani. Če se omejimo le na kompleksnost le-teh, ji mogoče celo pritrdim.
Moška neagilnost, pristna lenoba, kratkoročno zadovoljevanje z nadomestki sreče in odsotnost občutka pravega poslanstva so ob koncu 20. stoletja povzročili žensko intelektualno-kreativno prevlado, ki je v začetku 21. stoletja še vedno v vzponu. Nobena skrivnost ni, da so ženske načeloma bolj izobražene, bolj razgledane, bolj sposobne, bolj agilne in kreativne od moških mrožev. Vendar stres na krilih ubijajočega sodobnega ritma, ki je pri ženskah, ki so obenem tudi matere, še toliko hujši, rad poleti tudi v dežele, kjer kraljuje depresija. To, da gre le za prehodno obdobje, ženskam, ki razmišljajo, da bi antidepresive zamenjale za uspavalne tablete, in to za precejšno količino, ne pomaga.
Zakaj menim, da ženske prenašajo depresije slabše od moških? Ker moški depresije večinoma bijejo z alkoholom in seksom. Vse drugo je v ozadju. In če je že alkohol ljubljenec obeh spolov, tega ne moremo trditi za priložnostni seks. Tega pri ženskah nadomeščajo antidepresivi.
Različni smo si. Če v moški populaciji uspešni in zaželeni primerki nimajo težav z nakupom 'ljubezni', je pri damah to ravno obratno. Lepe in uspešne ženske, kot da so skopirale izjave najbolj zakompleksanih in obupanih moških v stilu: "Za seks mi pa res ni treba plačati!" Za seks bi večinoma plačale le ženske, ki nimajo denarja. Tako je trg poln bordelov za moške in prazen tistih za ženske. Farmacija pa cveti!
Drage moje dame, če že jezdite na emancipacijski zgodbi, ki se mi, ob zgoraj omenjenem dejstvu o vaši nadvladi, itak zdi ena farsa, potem se emancipirajte tudi na seksualnem področju. Prvo fazo tega vam je prinesla tabletka. Naslednja pa je preseg miselnosti, da je menedžer, ki zahaja v bordele, obremenjen džentelmen, ženska, ki si želi priložnostnega seksa, pa vlačuga. Kreirajte trg najetih ljubimcev. Ti so načeloma čistejši, zabavnejši, postavnejši, varnejši in v končni fazi cenejši kot naključni fukfehtarji po mestnih lokalih. Upam, da kmalu ugledam kak jumbo plakat: s seksom proti andipresivom – tudi za dame. Svoj obraz, pa tudi kaj drugega zanj, prispevam zastonj!
Mnenja in stališča kolumnista so njegova lastna in niso nujno skladna z mnenji uredništva spletnega mesta Govori.se.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču