Erazem B. Pintar o pomanjkanju zmernosti v družbi

6. 8. 2017 | Vir: Lady
Deli
Erazem B. Pintar o pomanjkanju zmernosti v družbi

Čez sto let bodo obdobju, v katerem živimo danes, najverjetneje rekli obdobje razlik in ekstremov. Če kot vrsta seveda preživimo. Tukaj ne govorim o bipolarnih ekstremih, ki so nam vsiljeni, na primer bogastvo na eni in revščina na drugi strani, saj so bili le-ti v naši zgodovini še izrazitejši.

Govorim o izrojenem dojemanju osebne svobode, ki za sabo potegne ekstremna eksperimentiranja in neprestana dokazovanja, da lahko vsak zares počne, kar hoče. Sam sem mnenja, da je osnovni pokazatelj prave svobode predvsem to, da ti le-te ni treba na vsakem koraku dokazovati. Ostanimo pozitivni. Tako pomembne stvari, kot je osebna svoboda, potrebujejo pač neko tranzicijsko obdobje. Stvari tako zanihajo v drugo stran, padejo iz koncepta, dosežejo same svoj namen in se potem pridušeno iznihajo v neko novo kvaliteto. Očitno psihologija pač zahteva ta davek, jebiga.

Na večini področij me tako ne moti, da so ljudje nasedli sodobnim modnim trendom in razprodali svoj lastni estetski okus. Na trenutke to celo zabava. Koncept, ko bo nas več, boste pa vi norci, pač deluje. Včasih do konca, včasih do nekje vmes.

Smešno pa je videti, na dopustu to še posebej opazim, da imamo na eni strani zapuščene in že zdravstveno rizično zavaljene ljudi, ki v najboljšem primeru delujejo kot mroži po končani življenjski spolni aktivnosti, v malo slabšem primeru pa jih s plaž že porivajo greenpeaceevci, ki mislijo, da gre za nasedle kite. Na drugi strani je množica do popolnosti izklesanih narcisoidnih radiatorčkov, ki zdravstvena tveganja najdejo v proteinskih koktajlih in špricah steoridov. Tudi to je bilo vedno tako, boste rekli. Da, samo da dandanes izginjajo vsi tisti vmes. Vse manj je ljudi, ki ne sodijo ne v en ne v drug ekstrem. Hja, življenje ima pač čuden smisel za humor, vendar bo manjšina vedno moj dom.

Je pa prekleto dobro, da sem seksualno kilometrino nabiral v časih, ko so tudi uradno najlepše ženske bile videti še kot ženske. Malo so pazile, kaj jedo, malo potelovadile, izstopajoča lepota pa je bila domena genetike. Ženske, ki so krasile naslovnice revij, je bilo mogoče prepoznati tudi na ulici, in ne le v delovnem folderju mozoljastega eksperta za Photoshop. Takšne ženske so vlivale v množice naravne in sprejemljive estetske norme.

Potem so PR erotične estetike prevzeli geji. Tako so ženstvene ženske roke zamenjali izstopajoči bicepsi in tricepsi, mehke ženske prsi, ki so predojile nekaj otrok, so izrinili silikoni in nabildani kvadricepsi, seksi mini trebušček je zamenjal six-pack. Riti so postale tako koščene in trde, da si polomiš kolke, stegna današnjih 'lepotic' pa so, kot da reve že celo življenje furajo rikše. Sledi samo še stopnja "Sram te bodi, ker imaš maternico in nimaš kurca, ja, kakšna ženska pa si?"

Na drugem ekstremu pa kraljuje množica mroževk, katerim estetske potrebe zadovoljuje alter ego, ki ga lastnice hranijo s španskimi žajfnicami, medtem ko sebe s čipsom in čokolado.

Ni, kot sem pisal, le moški trg v riti, ker punce lahko izbirajo le še med maminimi mazami in homiči. Tudi ženski, ki je desetletja napredoval, se sesipa. Mroževko ali zagrizeno silikonko? Najbrž bo vse več ljudi začelo živeti s psi, mladež bomo pa vse bolj uvažali. In to tako, ki nam je podobna manj kot kak labradorec ...

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču