"Baba zmešana," je zadnjič kolega končal zgodbo o punci, v katero je bil zaljubljen 20 let, medtem ko je ona zaporedoma reševala tri zapite umetnike po vrsti, zdaj pa je kot 40-letnica prišla k njemu z idejo, naj zapusti svojo družino in ustvari novo z njo. Bojda je ženšče sedaj dojelo, katere so pomembne lastnosti pri moškem.
Človeka naj bi od drugih živalskih vrst ločila zavest. Vsaj od večine. Zavedanje samega sebe. Če zanemarimo občutek, da se večina ljudi ne zaveda ničesar, kaj šele samih sebe, bo to držalo.
Občutek namreč ni dobeseden. Vendar z zavedanjem ali nezavedanjem načeloma ni težav, dokler v zgodbo ne pripeljemo še čustev. Močno izražena čustva pa naletimo tudi pri drugih sesalcih.
Skeptiki zaljubljenost in ljubezen pri živalih res da elegantno zamenjujejo z nagonom, že pri ljubosumju pa jim kaj takega spodleti. Ljubosumen kot pes, pravijo. In ne zastonj! Ljubosumje pa je, tako glede na kratkoročne in lokalne kot zgodovinske in globalne posledice eno najvplivnejših čustev. Zavesti torej ne gre kriviti za težave, povezane s čustvi.
Lahko bi razmišljali tudi o tem, kako so čuti povezani s čustvi, gre pa predvsem za to, da so tako z enimi kot drugimi težave. S čustvi, ker ljudje ne razumejo, da v nasprotju s čutili to niso večdimenzionalni indikatorji, ki se lahko odklanjajo v vse možne smeri, temveč nam jih je narava implementirala predvsem za užitke. Vsakršna uporaba čustev v negativne sfere je zloraba. Z mehanizmom psihosomatskih obolenj tudi sankcionirana. S čuti je težava podobna kot s čustvi. Večina ljudi namreč nikoli ni prebrala priročnika za uporabo. In to ravno tista večina, ki bi ga res morala.
Od spodobnega nabora čutov, ki so se jih ljudje izmislili, je eden redkih realnih in zanesljivo najmočnejši materinski čut. Mistiki mi bodo očitali, da sem pozabil na šesti čut, samo klinc jih gleda.
V preteklih tednih sem imel spet možnost spoznati nekaj že skoraj odraslih deklet, nekje v prvi polovici štiridesetih, ki bi jih z lahkoto, po zgornjem kolegu, klasificiral kot 'babe zmešane'. Zmešane dejansko ne pomeni nič drugega, kot da stvari povsem zmešajo. Prioritete, moralne dileme pa tudi omenjeno uporabo čustev in čutov.
Materinski čut je namreč nekaj, kar bi se moralo aktivirati izključno v navezi mati-otrok. Ni nujno, da njen, pa vendar. Za vse druge aplikacije je zadeva vsaj smešna, če že ne neuporabna in nevarna. Zato se mu tudi reče materinski čut in ne reševalni, žrtvovalni ali pasji čut.
In tako 'babe zmešane' na krilih hormonov ali pa kar peš materinski čut zlorabljajo za propadle, neperspektivne, zavožene osebke, ki so v najboljši obliki zapiti umetniki, v malo slabši pa redni uživalci metadona ali s tropetcem zmešane trave. Ni bistveno, samo da jih lahko vso svojo mladost živijo, ščitijo in rešujejo. Svetniški siji pa slovijo po tem, da so vidni le v ogledalih. Ali pa 30 let po naročjih prenašajo v plaščke oblečene zoprne cucke in v družbah, kjer se ljudje pogovarjajo o otrocih, razlagajo o alergijah svojega psa. Na arašide na primer.
Drage moje dame, imejte otroke ali pa svoje materinske čute zakopljite globoko. Vsaj toliko, da jih ne bo moglo izkopati vsako zadeto ščene.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del