Najbrž imam neke vrste srečo, da sem bil vedno zelo prilagodljiv.
Ko gre za nove situacije, nove ljudi, nova okolja in hrano ali nove časovne pasove. Tako kot na nov lokalen čas ponastavim uro, znam ponastaviti tudi sebe. V trenutku. Zato se v podopustniških jamranjih ljudi, da se še niso navadili nazaj na službe, da se jim še ne ljubi delati in da še vedno niso preklopili, težko najdem. Vseeno sem se pred dnevom ali dvema vozil v službo in vse me je motilo. Varnostni pas, očala, ki jih občasno uporabljam za vožnjo, hlače, ki so se mi limale na usnje, in še kaj. Ko sem se malo presedel, zrahljal pas in očistil očala, sem pomislil, kaj je pravzaprav tisto, kar pogrešam, odkar smo se vrnili z dopusta. Zakaj sem dopoldne siten in nemiren?
Seveda, jutranji seks. Cel dopust sem ga imel, zdaj pa namesto Teje zjutraj po meni skačeta mulca in vpijeta, naj vstanem.
Petelinji zajtrk je posebna življenjska, med ljudmi sicer precej podcenjena poslastica. Nekateri zanjo sploh ne vedo, drugi bi jo radi nadomestili z jogami in teki. Klinc, pa to! Vendar ima slaba priljubljenost oziroma pogostost jutranjega seksa pri ljudeh neke logične vzroke. Jutranji seks ima namreč celo vrsto zagrizenih sovražnikov.
Prvi sovražniki jutranjih seksov so starši deklet, ki imajo fiksno idejo, da bo bolj varno, če bodo dekleta doma do polnoči, in ne zjutraj ali dopoldne. S tem seveda ne preprečijo seksa mladih, le njihove sekse časovno omejijo in jih prestavijo v večerno obdobje. Slišalo se bo čudno, vendar je to le premik hčerinega seksa iz romantičnih v prostitucijske oblike. Le prostitutke namreč seksajo, medtem ko gledajo na uro, in prostitutke so tiste, ki ne seksajo zjutraj.
Sovražnik številka dva v enakem obdobju je seveda srednja šola. Jutranje špricanje sošolk in s tem šole se ponavadi konča z velikim številom neopravičenih ur in morebitno izključitvijo iz šole. Kako lahko impotetni debeluhi in frigidne vešče na ministrstvu za šolstvo vidijo jutranji seks kot neopravičeno uro, mi nikoli ni bilo jasno, vendar saj to ni edina njihova zabloda, mar ne?
OK, študenstsko obdobje ima celo vrsto prijateljev jutranjega seksa in kdor se ga takrat navadi, ga ljubi celo življenje. Kasneje ga je sicer, v večini primerov, potrebno nekoliko modificirati, saj za vsemi vrati hiše, v kateri stanuješ, najdeš isto žensko, pa vendar.
Služba, šefi, delodajalci so spet zagrizeni sovražniki jutranjega seksa. Nekateri iz nepoznavanja njegovih pozitivnih učinkov na delovno sposobnost, nekateri iz ljubosumja, večina pa, po stari slovenski navadi, kar tako.
Največji sovražniki pa so tisti, katerih brez njega veliko ne bi niti bilo. Mularija. Tukaj morajo iznajdljivost, prilagodljivost in zvitost zares dati vse od sebe, saj sodobni otroci ne nasedajo več na preproste trike naših staršev. No, kjer je res želja, je tudi pot. In za seks to velja še bolj kot sicer.
Tisti, ki ste to že malo pozabili, tisti, ki mislite, da ste iz ta hudega že ven, in tisti, ki ste se v zadnjih letih nezavedoma znebili zgoraj navedenih sovražnikov, poskusite. Nežno objeti v žličko, nobenih divjanj ali maratonov. Kako šele potem prija jutranja kava. In potem mi žena po neznosno napornem dnevu, ko povsem sesuta sediva ob večernem konjaku, pribije:"Ufff, še dobro, da sva danes že ..." Če verjameš.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
