Eva Žontar: Ko sladice niso več pregreha!

Eva Žontar: Ko sladice niso več pregreha! (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Lady
24. 10. 2016

So sladice res lahko okusne in še hranljive po vrhu? Eva Žontar, avtorica nove knjige z recepti Simpl sladice, ki je izšla pri Založbi Planet, pravi, da je to možno. "Zame ni boljšega od sladice, ki je hkrati obrok. Prav vsaka sladka jed iz te knjige je okusna in hranljiva obenem, zato se vam ni treba odločati med obilnim kosilom in pregrešnim posladkom, ki sledi. Smetanova rulada z jagodami za zajtrk ali sladoled s karamelo po treningu? O, ja!"

Eva Žontar je certificirana svetovalka za rastlinsko prehrano, diplomirana biologinja in avtorica številnih prispevkov na temo zdravega načina življenja. Največ znanja in idej so ji prinesle večletne izkušnje z rastlinskim načinom prehranjevanja, življenje pa ji bogatijo narava, joga, potovanja in vsakodnevno ukvarjanje s športom. Zdaj je napisala knjigo receptov, s katerimi sladice niso več pregreha, ampak nekaj, s čimer nahranite telo in dušo.

► Kako dolgo ste pripravljali knjigo in snovali recepte?

Že nekaj let na blogu www.evkaliptus.si

objavljam zdrave veganske recepte in ob vseh pozitivnih odzivih sem pomislila: zakaj pa ne bi izdala knjige? Ta je tako nastala povsem spontano in neobremenjeno ter je plod mnogih let preizkušanja in ustvarjanja v domači kuhinji.

► Kako se vaše Simpl sladice razlikujejo od običajnih presnih sladic, ki jih sicer pripravljamo z veliko maščobe in oreščkov? In kako se razlikujejo od običajnih sladic, ki vsebujejo maslo, moko in jajca?

Velike količine oreščkov in olj delajo klasične presne sladice težko prebavljive in polne praznih kalorij, zato recepti iz knjige ne vsebujejo olja, oreščke pa le včasih in v manjših količinah. Posebnost mojih receptov je tudi ta, da noben ne vsebuje več kot pet enostavnih sestavin. Seveda so Simpl sladice tudi brez jajc in mlečnih izdelkov, ker teh živil sama ne uživam že skoraj deset let in v prehrani preprosto niso potrebna. Sladice brez jajc in mleka so veliko bolj zdrave, ne redijo in ne pokvarijo prebave ter so primerne za čisto vse, tudi alergike.

► Kje črpate ideje za recepte?

Različno, od tujih knjig in spletnih blogov pa do čisto lastnih idej, ki se mi spontano porodijo. V kulinariki je težko 'izumiti' nekaj čisto novega, običajno gre bolj za mešanje različnih navdihov, najljubših tujih receptov in idej, ki si jih nekje videl in si jih zapomnil.

► Potrebujemo kakšne posebne pripomočke za pripravo takšnih sladic?

Močan blender je praktično nujen. Nadomestimo ga lahko z običajnim multipraktikom, a ni isto. Super je tudi, če imamo dehidrator, čeprav ga lahko nadomestimo tudi s pečico, nastavljeno na najnižjo temperaturo z ventilatorjem.

► Kaj pa sestavine – je pomembno, da so ekološke, domače?

Izvor sestavin ni tako pomemben, kot večina ljudi misli. Živila rastlinskega izvora so za telo in planet v vsakem primeru prijaznejša kot živila živalskega izvora. Povedano drugače: s škropivi pridelano jabolko je zdravju še vedno bolj koristno kot ekološka suha salama. Prav tako je pridelava živil živalskega izvora izredno destruktivna do okolja, tudi če je ekološka. Če imamo možnost, je seveda najbolje izbirati ekološki certifikat tudi pri rastlinskih sestavinah in čim več pridelati doma. Vsi ljudje te možnosti nimajo, zato rada poudarim, da je rastlinski izvor na prvem mestu.

► Sladica velja za pregreho, ki nas redi. Kakšne so sladice, ki so zdrave za telo? In seveda za dušo?

S pravilno izbiro sestavin je lahko pregrešno dobra sladica dejansko zdrava. Sladice iz moje knjige so tako nabite s hranili, da jih lahko jemo kot pravi obrok in se jih do sitega najemo (vsaj tako jih jem sama). Pomembno je le, da vsebujejo polnovredne rastlinske sestavine, ki imajo veliko vlaknin, mineralov, vitaminov in ogljikovih hidratov. Takšna sladica nas nahrani v vseh pomenih, po njej nimamo občutka, da nam še 'nekaj manjka', zato odpade tudi želja po nezdravi hrani in prenajedanju.

► Kdaj in zakaj ste odločili postati vegetarijanka in nato še veganka? Lahko pojasnite, kakšna je razlika?

Vegetarijanka sem postala pri dvanajstih, ko sem naredila povezavo med mesom na svojem krožniku in živalmi, ki jih imam tako zelo rada. Iz svoje prehrane sem torej takrat izključila vse mesne izdelke in ribe. Nekaj let kasneje sem v srednji šoli postala še veganka, ko sem se zavedla, da mlečna in jajčna industrija živali izkoriščata na enako krut način kot mesna. Kot veganka torej ne uživam mesa in rib, pa tudi ne mleka, mlečnih izdelkov in jajc. Večina veganov prav tako ne uživa medu in zavrača kakršnokoli izkoriščanje živali, kar zajema tudi izbiro oblačil, kozmetičnih izdelkov itd.

► Kakšne so prednosti takšne prehrane, so tudi kakšne slabosti?

Rekla bi, da je lahko veganska prehrana enako zdrava ali nezdrava kot vsaka druga prehrana. Če se prehranjujemo s polnovredno vegansko hrano, torej z veliko svežega sadja, zelenjave, stročnic, žitaric, oreščkov in semen, potem so spremembe v počutju ogromne. Več energije, enostavno ohranjanje optimalne telesne teže, urejena prebava, večji užitek v hranjenju, za večino tudi boljša krvna slika. Seveda, če se kot vegani prehranjujemo z veliko procesirane hrane, je lahko takšna prehrana tudi nezdrava, a to ni krivda samega veganstva. Največja prednost takšne prehrane pa je gotovo pozitiven vpliv, ki ga ima veganstvo na svet okrog nas. Z veganskim prehranjevanjem porabimo manj pitne vode, izsekamo manj gozdov, nahranimo več ljudi in močno zmanjšamo onesnaževanje planeta. Pravzaprav je zmanjšanje živil živalskega izvora in napredovanje v smer veganstva edina rešitev za planet in ohranitev življenja, kot ga poznamo.

► Kako bi opisali svoj življenjski slog?

Sem precej aktivna. Veliko sem v naravi, v gorah, gozdu. Rada plezam, obožujem dolge ture v visokogorju, ukvarjam se z jogo in uživam v telovadbi. Rada tudi potujem in nasploh živim bolj 'svobodno'. Trenutno sva s fantom v Južni Ameriki, kjer živiva v kombiju, predelanem v lušten domek. Ustreza mi tak način življenja, ko je vsak dan malce drugačen od drugega in nikoli zares ne veš, s čim te bo življenje presenetilo jutri. Zame je ves svet moj dom.

► Kako poteka vaš dan?

Vsako jutro, če mi vreme in lokacija dopuščata, začnem z intenzivnim kratkim treningom in nadaljujem z dobro uro joge. To me ohranja vitalno in v dobri telesni in mentalni kondiciji. Nato sledi obilen zajtrk (veliko zrelih banan z mandljevim maslom – ta mi je trenutno najljubši), po njem pa delo na računalniku. Kasneje čas preživljam v naravi, raziskujem nove kotičke planeta, spoznavam nove ljudi, res različno. Če je le možnost, vključim v svoj dan tudi plezanje ali kakšen lep gorski pohod. Šele zvečer imam drugi večji obrok, pred spanjem pa je čas za umiritev, pogovore, stiskanje in razmišljanje o tem, kako lepo je življenje.

Tekst: Eva Jandl