Prvič sem jo poklicala nekega sobotnega popoldneva. Nežen, skoraj krhek glas na drugi strani žice ni izdajal ženske tako velikega poguma in dejanj.
Pomislila sem, da je morda tako zaradi pokornosti, ki jo izraža z nošnjo naglavne rute, vendar pozneje spoznala, da je njena drznost drugačna: brez kanca zmagoslavja in z nasmehom, ki ogreje srce. Faila je namreč ženska, ki je premagala strah.
Raznolikost kultur naj nas povezuje
Dobro se spominja svojega otroštva brez interneta, telefona, dragih igrač in brez idealov tistih, ki določajo, kakšen mora biti otrok in kako ga bomo etiketirali, če bo presegel določene okvirje. »Zavedati se moramo, da nihče ne more biti velik, če ni svoboden,« je temeljita sobesednica, ki o sebi pravi, da je bila uporniški otrok z jasnimi cilji. Trenutno piše magistrsko nalogo s področja socialnega menedžmenta, sicer pa je že vrsto let direktorica Društva Up Jesenice in zasebnega inštituta Zavoda Abraham, katerega glavni cilj je razvoj interdisciplinarnega raziskovalnega dela na področju družboslovja in humanistike s ciljno usmeritvijo k človekovim pravicam, medkulturnemu in medverskemu dialogu treh največjih religij, in sicer krščanstva, islama in judaizma. »Slovenija je moja domovina,« nadaljuje in dodaja, da raznolikost kultur ne bi smela izpodbijati enotnosti. »Nekdo mora razložiti razliko med zdravim patriotizmom in nezdravim nacionalizmom, drugače nas bodo prekrili populizem, nacionalizem in agresija do vsega tujega.« O Slovencih, tudi sebe ima za Slovenko, pravi, da smo delavni, pošteni, popotniški. Islam je po njenem mnenju oboje, religija in civilizacija, zgodovinska realnost, ki se razteza čez 14 stoletij zgodovine. Je pa tudi duhovna resničnost, ki je v različnih prostorskih in časovnih danostih preoblikovala notranje in zunanje življenje številnih.
»Danes je muslimanov več kot milijarda, islamska civilizacija pa je močno vplivala na razvoj številnih drugih civilizacij, tudi zahodne,» razloži sobesednica in obenem poudarja, da se za islam zanimajo številni, zlasti tisti, ki se ukvarjajo z intelektualno zgodovino zahoda, in tisti, ki jih privlačita realnost religije in svet duha. »Slovenci smo bipolarni, na eni strani hočemo ohraniti načelo spoštovanja in privlačnosti, na drugi pa čutimo islam nasproten vrednotam enakopravnosti med spoloma in osebni svobodi.» Ne definiramo več ekonomskih in političnih razlik, najpomembnejše so nam kulturne razlike: hidžabi, burkiniji, nikabi,« opisuje tradicionalna pokrivala žensk v islamskem svetu. »Muslimanka, ki upošteva islamski način oblačenja, v sebi nosi najvišji standard človekovih pravic,« je prepričana Pašić Bišićeva, ki je v svojem življenju prejela nemalo nagrad. Leta 2006 nagrado za naj prostovoljko od Mladinskega sveta Slovenije in priznanje Andragoškega centra za vseživljenjsko izobraževanje leta 2011, Bošnjakinja leta pa je postala v letu 2012. Častna ambasadorka medkulturnega dialoga ter ženska, ki navdihuje Evropo leto pozneje. Leta 2007 jo je revija Naša žena (danes Ženska) razglasila za dobrotnico leta, istega leta je postala tudi obraz evropskega leta enakih možnosti, bila leta 2008 nominirana za Slovenko leta in ravno tako leta 2008 za mlado Evropejko. Leta 2010 je bila ambasadorka Evropske unije boja proti revščini in socialni izključenosti, med letoma 2009 in 2013 pa članica Sveta vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja.
Slovenke moramo biti ustvarjalne
Njena najljubša knjiga je delo Grega Mortensona Tri skodelice čaja. »Govori o poslanstvu enega človeka za širjenje miru. Knjiga bi po mojem mnenju morala biti obvezno branje duhovnikov, politikov, študentov, dijakov, učiteljev, mirovnikov in prostovoljcev.« Če bi lahko, bi v svetu spremenila zakone, ki imajo malo skupnega z resničnim življenjem ljudi, ker pa prostega časa nima, ves čas razmišlja, raziskuje in spet deluje. »Življenje teče in moje vsekakor še ni dopolnjeno,« je odločna Faila Pašić Bišić. »Moram naprej. Moja življenjska pot je nenavadna, za številne nesprejemljiva, za druge prenevarna,« pove odločno. Smisla življenja se uči v najrevnejših predelih sveta in tja se bo vedno vračala. Svojo prihodnost misli posvetiti dialogu v multikulturni globalni družbi, v Sloveniji se ta dialog po njenem mnenju izraža skozi kulinariko in folkloro, negativni pa skozi številne grožnje, ki jih prek Facebooka zadnje čase prejema od nekaterih ljudi. »Slovenke, ki pripadamo majhnemu narodu, moramo biti nenehno ustvarjalne,« sporoča. Živi po načelu, da mora vse, kar počne v življenju, uskladiti z razumom, s svojim mestom v družbi, svetu in svojo naravo. Njen največji dosežek je, da si kot muslimanka, ki se oblači v skladu z islamom, nikoli ni zaželela biti kdorkoli drug, kljub številnim oviram okolja, v katerem živi. »Podiram stereotipe o muslimanski ženski in sporočam, da tudi me lahko čutimo in živimo po svoje,« sklene.
Besedilo: Saša Bešter // Fotografije: Kristjan Jarni, Željko Stevanić
