Tako kot danes velja za svojstven fenomen skupina Laibach, je za pravo senzacijo nekoč veljal tudi mladinski pevski zbor Trboveljski slavček. In čeprav se zdita večslogovna glasbena skupina Laibach, ki je v osemdesetih in devetdesetih osvojila Evropo, kasneje pa cel svet, in mladinski pevski zbor Trboveljski slavček, ki je deloval pred drugo svetovno vojno, še tako različni, ju nepreklicno druži dvoje: Trbovlje in svetovna slava.
Da bi glas o Trboveljskem slavčku enkrat za vselej rešil pred gotovo pozabo, se je novinar, pisatelj in režiser Roman Kukovič odločil, da bo zgodbo mladinskega zbora, ki je v dobrih desetih letih delovanja zmagal na različnih mednarodnih tekmovanjih in gostoval po vsej Južni in Srednji Evropi, ovekovečil v romanu, ki je pred dnevi izšel v založbi Primus.
Prišlek s Primorske!
Fenomen trboveljskega mladinskega zbora Trboveljski slavček sega v prelomen čas prve svetovne gospodarske krize, v čas, ko sta se po Evropi že začela razraščati fašizem in nacizem.
Takrat je 'prišlek' iz Primorske, učitelj in glasbeni pedagog Avgust Šuligoj, na Osnovni šoli Trbovlje – Vode ustanovil mladinski pevski zbor.
Po prvih letih težkega dela in navkljub številnim preprekam oblasti in nemškutarjev je zbor kmalu dosegel mednarodno slavo in bil povabljen na gostovanja po skoraj vsej Evropi, glasbeni kritiki pa so ga pogosto primerjali s še danes svetovno znanim zborom Dunajskih dečkov.
Za zbor so v letih njegovega delovanja pisali najbolj ugledni skladatelji, med katerimi gre gotovo omeniti imena, kot so: Emil Adamič, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanec, Marij Kogoj, Matija Bravničar, Danilo Švara, Boris Papandopulo in drugi.
Slavčki so bili tudi tisti, ki so zapeli svojo najbolj znano pesem Pesem rudarskih otrok v prvem medcelinskem radijskem prenosu med Evropo in ZDA, tako da je njihove srebrne glasove lahko slišal cel svet, faksimile tega posnetka pa je pokojni predsednik dr. Janez Drnovšek njega dni poklonil kot protokolarno darilo ameriškemu predsedniku Billu Clintonu na njegovem prvem obisku Slovenije.
Delovanje pevskega zbora je prekinila druga svetovna vojna, ko so Avgusta Šuligoja in njegovo ženo izgnali v Srbijo. Zbor je bil takrat razpuščen, nekaj mladih pevcev pa je odšlo tudi med partizane. Navkljub poskusom, da bi takoj po vojni zbor ponovno vzpostavili, ta ni več deloval. Nadomestil ga je kasnejši mešani pevski zbor Slavček, ki deluje še danes.
Priporočamo!
Tisti njihovi srebrni glasovi
- Zgodba o delovanju mladinskega pevskega zbora 'Trboveljski slavček' od leta 1927 do leta 1941
»Oh, koliko nepokvarjene lepote, koliko žive dobrote se lahko snuje v človeku teh rudarskih dolin ... Oh, ti moji otroci! Ti moji slavčki! In tisti njihovi srebrni glasovi!« je zavzdihnil, ko je njihovo petje počasi pojenjalo.
Roman Tisti njihovi srebrni glasovi je po besedah nje avtorja neke vrste literarna freska tistega časa, barvo, tempo in zven pa romanu dajejo srebrni glasovi mladih pevcev zbora Slavček, kot jih je takrat poimenoval skladatelj Emil Adamič, in okolje, v katerem je zbor deloval.
Avtor knjige Roman Kukovič je novinar in avtor več romanov, zbirk novel, scenarist in režiser dokumentarnih filmov. Tisti njihovi srebrni glasovi je njegov šesti roman. Uspešen je tudi pri pisanju krajše proze, tako je bil leta 2011 pri tržaški reviji Mladika nagrajen za novelo Popotovanje z Almo. Kot scenarist in režiser je podpisal celovečerni dokumentarni film Dih Orienta, ki je bil kasneje predelan in dodelan v šest nadaljevanj za televizijo, za katero je ustvaril tudi več drugih dokumentarnih filmov.
