Slovenski muzikal Vesna, narejen po prvem slovenskem romantičnem filmu Vesna režiserja Františka Čapa, predstavlja bogato pevsko-igralsko ekipo. Naslovno vlogo so zaupali Flori Emi Lotrič, ki s sijočimi očmi pripoveduje, kakšna čast jo je s tem doletela.
Toda ljubka pevka ni novinka na slovenski glasbeni sceni, saj se je leta 2012 predstavila v glasbenem šovu Misija Evrovizija, nekaj časa pa je prepevala v zasedbi Flora & Paris.
V šovu Misija Evrovizija ste se predstavili, ko ste imeli komaj 16 let. Ste se zelo spremenili od takrat?
Zaradi študija na Dunaju sem postala bolj odločna. Osebnostno se nisem veliko spremenila, ostala sem čustvena, včasih tudi občutljiva. Znam pa se postaviti zase, ker me je to naučilo življenje v tujini. Predvsem pa vem, kaj si želim, in sem za to pripravljena trdo delati.
Kdaj ste odkrili, da si želite ukvarjati z glasbo?
Že v otroštvu. Zelo zgodaj sem začela igrati klavir, prepevala sem v zborih, solopetja pa sem se začela učiti šele pri 15 letih. Pozneje sem sodelovala v skupini Flora & Paris. Po maturi pa sem se vpisala na študij ekonomije na Dunaju. Zame je bil to nov začetek in hvaležna sem za to izkušnjo, saj sem postala samostojna. Začela sem še bolj ceniti dom in družino, obenem pa me je študij v tujini izoblikoval. Študij je zelo zahteven, zato nisem imela veliko časa za zabavo, vendar sem kljub temu začutila utrip Dunaja, ki je čudovito mesto, polno zgodovine in umetnosti.
Kako se vam je ob študiju na Dunaju uspelo ukvarjati z glasbo v Sloveniji?
Če nekaj nosiš v srcu, moraš temu slediti. Glasba me kliče, in tudi če ji kdaj pobegnem, me vedno znova najde in pritegne. Želim se ukvarjati z glasbo, pa tudi z drugimi področji, saj me zanima veliko stvari.
Razlog, da preživite več časa v Sloveniji, je tudi muzikal Vesna. Kako ste bili izbrani za vlogo? Ste morali opraviti avdicijo?
Vabilo na avdicijo sem prejela, ko sem se na Dunaju pripravljala na dva zelo zahtevna izpita. Poklicali so me in mi povedali, da se jim zdim primerna za vlogo. Sprva sem bila zelo presenečena, nato pa sem seveda sprejela vabilo na avdicijo. Takoj, ko sem dobila scenarij, sem se začela pripravljati. Toda imela sem veliko avdicij, ker smo dolgo časa iskali primernega igralca za vlogo Sama. Težava je bila tudi v tem, da je moral biti višji, saj sem za žensko precej visoka.
Ste zadovoljni s končno izbiro soigralca Roberta Korošca?
Zelo, ker sva se super ujela. Če se ne bi, bi mi bilo težko prepričljivo odigrati vlogo. Z Robertom sva bila sprva zadržana, a sva se med vajami dobro spoznala in si začela zaupati. Veliko mi je tudi pomagal pri igri.
So se med ustvarjalci predstave spletla prijateljstva?
Seveda, ker smo k projektu vsi pristopili z ljubeznijo do muzikala in zgodbe. Zbližali smo se in zelo lepo sem se ujela s celotno ekipo, zato se iskrivost, nagajivost in mladostna energija opazijo tudi na odru, predvsem med nama z Robertom, s katerim imava veliko ljubezenskih scen.
Vas je bilo strah ljubezenskih prizorov?
Na začetku mi je bilo zelo nerodno. Toda naučila sem se, da moraš premostiti svoje zadržke in se prepustiti, če želiš vlogo odigrati prepričljivo. Pomembno je, da lahko soigralcu na odru povsem zaupaš. Že na vajah sva odkrila, da znava dobro odreagirati tudi ob različnih zapletih. Ko enkrat človeku zaupaš, je lažje z njim igrati in uživati na odru.
Kolikokrat ste si ogledali film Vesna med pripravami na muzikal?
Večkrat, še preden sem dobila vlogo. Vesna je moj najljubši slovenski film, ker je zgodba res simpatična. Med igralci v filmu se čuti dobra energija. Film sem si večkrat ogledala v družbi družine in ne preseneča me, da je to eden od najbolj gledanih slovenskih filmov, saj ima poseben čar.
Presunljivo je, kako zelo ste podobni Metki Gabrijelčič, ki je v filmu igrala Vesno. Ste Vesni tudi značajsko podobni?
Da, saj sva obe sanjavi, romantični, tudi trmasti. (smeh). Tudi moji starši so bili strogi, ko sem bila v najstniških letih, vendar sem bila deležna dobre vzgoje. S starši imam zelo lep odnos in sem jim hvaležna za vse, kar so mi privzgojili. Podobno kot jaz je tudi Vesna odrasla v odločno žensko, ki ve, kaj hoče. Všeč mi je, da smo v muzikalu, še bolj kot v filmu, prikazali razvoj njene osebnosti – iz ubogljive, pridne punčke postane prava ženska, ki ve, kaj hoče in si upa slediti svojemu srcu.
Je bil prehod iz pridne, ubogljive punčke v odločno žensko tudi za vas velik izziv?
To je dolgotrajen proces, saj te vsaka izkušnja v življenju, predvsem tista, ki zahteva veliko notranje moči, oblikuje. Pri mojem prehodu v odraslo žensko je pomembno vlogo odigral študij v tujini, kjer sem si pridobila izkušnje in se osamosvojila. Tujina mi je dala veliko notranje moči, čeprav mi je bilo prve tri mesece zelo težko in sem vsako nedeljo klicala domov ter si zaželela goveje juhe. (smeh) Veliko časa sem preživela sama in ogromno sem se učila. Včasih sem se učila v knjižnici po 12 ur na dan. Toda zahtevni izpiti so me dodatno motivirali, da sem se lahko pozneje povsem posvetila muzikalu. Na vaje sem vedno prišla dobro pripravljena. V tujini sem se namreč naučila, da se moraš za vsako stvar, ki si jo želiš, 120-odstotno potruditi.
Od kod črpate notranjo moč?
Iz glasbe, dobrih odnosov in iz občutka, da napredujem. Včasih se zbudim utrujena in prazna, vendar me navdihuje občutek, da vsak dan naredim vsaj majhen korak proti svojim ciljem. Trudim se sprostiti z glasbo, umetnostjo in ustvarjanjem.
Kaj ustvarjate poleg glasbe?
V otroštvu sem veliko risala in igrala klavir, ki bi se mu rada v poletnih mesecih bolj posvetila. Rada ustvarjam malenkosti in sem umetniška duša. Veliko moči mi dajejo tudi prijatelji in dobri pogovori.
Kaj najbolj cenite pri prijateljih?
Iskrenost, lojalnost, prijaznost, toplino in odkritosrčnost. Z nekaterimi prijatelji sem izgubila stike in število pravih prijateljev lahko preštejem na prste ene roke. Zaradi študija v tujini namreč nisem mogla redno vzdrževati stikov, vendar sem odkrila, kako dragoceni so tisti, ki so ostali. Že deset let imam prijateljico, s katero se včasih ne slišiva več tednov, vendar imava zelo lep odnos. Menda velja, da če prijateljstvo ne ugasne po sedmih letih, ostane za vedno.
Vam je uspelo ohraniti tudi kakšno moško-žensko prijateljstvo?
Imam najboljšega prijatelja, s katerim se druživa že od najstniških let in nama je uspelo obdržati stike kljub mojemu študiju na Dunaju. Vesela sem, da sva ohranila prijateljstvo, ker rada slišim tudi moško mnenje, saj imajo moški drugačen pogled na stvari. Tudi v srednji šoli sem se bolje razumela s sošolci kot s sošolkami.
Ste zaradi pojavljanja na televiziji občutili zavist med sošolkami in sošolci v srednji šoli?
Da, precej. To so bila zame naporna leta in nekatere stvari so me zelo prizadele, vendar sem hkrati zaradi tega odrasla. Morda je tudi to prispevalo k moji odločitvi za študij v tujini.
Ste imeli na Dunaju težave z navezovanjem stikov?
Prve tri mesece je bilo težko, vendar sem imela na srečo že nekaj slovenskih prijateljic na Dunaju, s katerimi sem se najraje družila na začetku študija, saj sprva nisem suvereno govorila nemško. Ko pa me ni bilo več strah govoriti v nemškem jeziku, je bilo lažje. Imela sem prijazne sostanovalke iz Avstrije, ki so mi zelo pomagale. Med prebiranjem nemške literature in pogovori s sostanovalci se je izoblikovalo moje znanje nemškega jezika in sčasoma sem začela navezovati stike s sošolci na fakulteti. Res pa je, da so Avstrijci precej hladni in zaprti, jaz pa ravno obratno.
Zakaj ste se odločili, da boste pot nadaljevali v Sloveniji?
Ko greš enkrat v tujino, spoznaš, koliko lepih stvari imamo v Sloveniji, vendar jih ne znamo ceniti. Precej lepše bi živeli, če bi vsak znal pomesti najprej pred svojim pragom. Velikokrat sanjamo o tujini, namesto da bi opazili, kaj vse imamo. Zame je Slovenija izjemno lepa država in tukaj je veliko priložnosti. Glasbenikom se je lažje prebiti v ospredje. Ogromno mi pomeni, da sem bila izbrana za vlogo v muzikalu Vesna. Upam, da bom dobila še več novih priložnosti in da bom lahko tukaj ustvarjala.
Kako boste preživeli poletne počitnice?
Letos nimam načrtov, ker sem povsem osredotočena na muzikal. Zagotovo se bom odpravila na morje, vendar se bom prilagodila razporedu predstav in nastopov, ki jih bo čez poletje najbrž veliko. V zadnjih letih sem pogosto prepevala na porokah, kjer zelo uživam. Lepo je biti del čudovitega dneva nekoga drugega in tudi s pomočjo glasbe ustvariti toliko iskrenih nasmehov in solz sreče.
Se želite nekega dne poročiti?
Želim se poročiti, vendar ne še kmalu. Najprej moram najti pravega človeka in izpolniti svoje želje, nato pa bom razmišljala o poroki.
V muzikalu Vesna sodelujete z uveljavljenimi glasbeniki, med drugim v njem nastopata Nuša Derenda in Nuška Drašček. Sta vam dali kakšen nasvet kot popotnico na glasbeni poti?
Veliko sem se naučila od ljudi, ki sodelujejo pri muzikalu – igralcev, pevcev in ustvarjalcev muzikala. Vsi so zelo prijazni in pomagamo si med sabo, saj stremimo k skupnemu cilju. Zavedamo se, da mora biti vsak najboljši, da bo celotna predstava uspešna. Z Nušo in Nuško smo se zelo dobro ujele in dali sta mi nekaj dobrih nasvetov. Zanimivo je videti življenjske poti drugih ljudi.
Kako pa bi zarisali svojo življenjsko pot?
Moj kratkoročni cilj je, da bi bil muzikal Vesna uspešen in da bi ga igrali več let. Želim si tudi dobro krmariti med kariero in osebnim življenjem, ob tem pa bi bila rada obkrožena s pravimi ljudmi.
Kaj je bil za vas največji izziv pri igranju naslovne vloge v muzikalu Vesna?
Sprostiti se na odru in usklajevanje petja s koreografijo. To je precej bolj zahtevno, kot je videti. Pri tem mi je pomagalo tudi to, da sem plesala džezbalet, ko sem bila mlajša. Zanimivo pa je, da sem že kot majhna punčka gledala muzikal Moje pesmi, moje sanje in takrat sem rekla mami, da bom nekega dne nastopala v muzikalu.
In želja se vam je uresničila. Ste pri vživljanju v vlogo črpali navdih tudi iz lastnih izkušenj?
Da, saj so se tudi z mano kdaj fantje poigrali. Pri poglabljanju v vlogo sem se poskušala spomniti dogodkov iz svojega življenja. Razmišljala sem o svoji prvi ljubezni in tudi meni se je že zgodilo, da sem se na prvi pogled noro zaljubila. Brskala sem po spominu in vse občutke, ki sem jih našla, uporabila pri vlogi.
Se hitro zaljubite?
Ne. To, da imam z nekom močno energijo, se zgodi vsakih nekaj let. Sem precej zahtevna in izbirčna.
Kdo vas najbolj podpira na glasbeni poti?
Družina in prijatelji, torej tisti, ki me imajo najraje in so veseli, da počnem to, v čemer uživam.
Zaradi priprav na muzikal ste imeli zasedene popoldneve, zaradi predstav pa imate zasedene večere. Kaj najraje počnete, kadar imate prosto popoldne ali prost večer?
Obožujem sončne dneve, ko se lahko sprehodim po mestu in se dobim s prijatelji. Zelo rada obiskujem gledališče. Ogledala sem si tudi nekatere slovenske muzikale in zelo me veseli, da je muzikal pri nas vse bolj priljubljen. Lepo je, da predstavljamo slovenske zgodbe, ker imamo ogromno lepih zgodb in nadarjenih ljudi v Sloveniji. Narediti bi se dalo še veliko lepega in kakovostnega.
Besedilo: Danaja Lorenčič
Fotografije: Primož Predalič
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin