Večina nas nikoli ne bo vedela, kako se je voziti s formulo 1 pri največji možni hitrosti. Izkusite pa lahko nekaj še boljšega: vožnjo navzgor in navzdol na najhitrejšem vlakcu smrti na svetu. Imenuje se Formula Rossa, najdemo pa ga ob dvoranskem zabaviščnem parku Ferrarijev svet v Abu Dabiju.
Ne le da vlakec v pičlih dveh sekundah pospeši od nič do sto kilometrov na uro, s čimer vam zaradi pritiska, ki se pri tem ustvari, popači in začasno spremeni obraz, ampak v manj kot petih sekundah doseže tudi vrtoglavih 240 kilometrov na uro. To je kar 34 kilometrov na uro več kot drugi najhitrejši vlakec na svetu! Namen vlakca v Abu Dabiju je obiskovalcem ponuditi čim hitrejšo vožnjo, ki je primerljiva z vratolomno vožnjo v formuli 1. Tisti, ki so dovolj pogumni za tako nepozabno in srhljivo doživetje, bodo pri pospeševanju okusili silo 1,7 g, pri zavijanju v ovinkih pa kar 4,8 g. To je primerljivo s silo, ki jo voznik formule 1 doživi na dirki v Silverstonu.
Vlakec smrti je tako velike hitrosti sposoben doseči po zaslugi inovativne tehnologije, nameščene pod stezo. 48 hidravličnih motorjev proizvede velikansko moč, ki poganja vlakec smrti in potnikom ponuja strašljivi užitek vožnje pri neverjetnem pospešku in še bolj neverjetni hitrosti. Najvišja točka najhitrejšega dirkališča na svetu Formula Rossa je na približno 52 metrih, kar pomeni, da potniki pri izjemni hitrosti potujejo tako rekoč po zraku, potem pa se spustijo na pičlih 1,5 metra nad tlemi. Vožnjo priporočamo le najpogumnejšim in tistim z zelo dobrim želodcem.
Tako sta občutila vožnjo takratniva voznika za Ferrari, Fernando Alonso in Felipe Massa:
Zgodovinski vzponi in padci vlakca smrti
Začetki vlakca smrti segajo 350 let v preteklost.
V 17. stoletju so se Rusi v dolgih zimah kratkočasili na lesenih ledenih toboganih, ki so bili na vrhu ukrivljeni, tako kot so danes ukrivljeni snežni žlebovi za deskarje. Vlakec smrti, kakršnega poznamo danes, je svojo podobo začel dobivati v 19. stoletju, ko so zgradili valovito stezo, po kateri so se ljudje vozili v vozičkih na kolesih. Ker tovrstna zabava ni bila najbolj varna, so leta 1817 v Franciji kolesa vozičkov zataknili na stezo.
V Franciji so zgradili tudi prvo stezo z zanko, ki je bila posebno razburljiva, saj je bila velika kar štiri metre. Ko je novica o zabavni stezi z vozički prispela v ZDA, so tam kmalu začeli graditi svoje nevarne steze. LaMarcus Adna Thompson je prvi zgradil stezo v zraku in jo poimenoval vijugasta železnica, z njo pa je vsak dan zaslužil na stotine dolarjev.
Zanimanje za železnice v zraku se je samo še povečevalo, tako da so na Coney Islandu v New Yorku zgradili novo spektakularno stezo, ki je pritegnila na tisoče turistov. Takrat se je tudi začela tekma za naziv najvratolomnejše steze oziroma vlakca smrti, kot mu pravimo pri nas. Trenutni rekorder je že omenjeni vlak Formula Rossa, sicer pa tudi v ZDA in na Japonskem poznajo steze, kot so Neverjetni Hulk, Dodonpa in Superman. Vse tri so visoko na seznamu priljubljenosti večine ljubiteljev vznemirljivih voženj z vlakci smrti.
