Ministrstvo za zdravje je pripravilo zakon o psihoterapiji, ki žanje veliko odobravanje, a dviguje tudi veliko prahu.
Pred dnevi je na Radio Ognjišče potekal pogovor o predlogu Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je trenutno v postopku parlamentarne obravnave. V pogovoru so sodelovali dr. Miran Možina, psihiater in direktor SFU Ljubljana, mag. Maša Naraločnik Sinur, specialistka klinične psihologije (ZKPS), mag. Denis Kordež, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, in Franci Gerbec, pravnik in podpredsednik ZOPS.
Ali zakon sploh potrebujemo?
O zakonu, takšnem, kot trenutno je, že mesece poteka burna razprava, tako prek medijev kot na družbenih omrežjih, pa gre na vprašanje o tem, ali ga sploh potrebujemo, najprej in predvsem prisluhniti ljudem.
In predstavnik slednjih je bil v pogovoru prav g. Franci Gerbec iz Zveze organizacij pacientov Slovenije - združenja 42 nevladnih organizacij s področja pravic pacientov in uporabnikov zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev, s 400 podružnicami in lokalnimi društvi po Sloveniji, s 40.000 aktivnimi člani, ki predstavlja približno 400.000 pacientov in uporabnikov.
"V Sloveniji imamo 192 psihiatrov, in od tega jih 130 dela tudi v popoldanskih ambulantah. Strokovnjakov je premalo, kaj šele tistih, ki bi se konkretno ukvarjali s psihoterapijo. Tega skoraj ni. Pri ZOPS smo od ZZZS pridobili podatek, da je bilo lani zaračunanih kar 282.000 površinskih obravnav - to je 10-minutni pogovor. To ni nič. Tako se komaj morda zazna problem. Kaj pa od tu naprej? Naš zdravstveni sistem do zdaj ni omogočal česa več in ljudje niso imeli ustreznega podpornega okolja in to kontinuirano, da bi se njihovo stanje lahko izboljšalo. Ker - kje pa so dejanski problemi večine ljudi? V odnosih, v vsakdanjih odnosih, v družinah in šolah. Nemogoče je, da bi zanikali trenutno težko situacijo, na katero nas vsak dan opominjajo mediji: da je vsak peti učenec v osnovni šoli izpostavljen obliki nasilja. Kaj pa nam to pove? Da nekaj ne deluje ravno v odnosih in vse to terja ustrezno strokovno pomoč in strokoven pristop. In v tem smislu smo si mi ves čas prizadevali, da se sprejme tak zakon in da se omogoči vstop novih strokovnih profilov," je med drugim povedal Gerbec in nadaljeval.
- Preberite tudi: "Varnostniki niso rešitev za nasilje v šolah – ključno je prepoznati pravi problem."
"Naj omenim še to, da je vztrajanje na tem, da se celotna problematika duševnega zdravja rešuje le z medicinsko diagnozo in predpisovanjem zdravil, zgrešena. Naši člani, še posebno tisti, ki imajo za seboj izkušnjo zdravljenja motenj, so zelo kritični do pristopov k zdravljenju zgolj z zdravili. Klasičen primer so antidepresivi, ki imajo lahko tudi hude neželene stranske učinke. Ali veste, da v Sloveniji kar 75% receptov za antidepresive predpišejo splošni zdravniki? Pa menite, da so zares dovolj kvalificirani za to in da je to najlažja pot? Ampak resnica je drugačna. Tam bi se moralo dogajati nekaj drugega, ne pa zdravila. Ker so problemi v ozadju, v izvoru, in ta se samo z zdravili ne rešijo. Večinoma so v resnici problem odnosi in pomanjkanje pogovora. In pri teh stvareh nimamo diagnoz, ne poznamo jih. Kakšna je medicinska diagnoza za družinsko terapijo? Se da predpisat zdravilo? Ne da se. Ker so problem odnosi in to, kar je v naših glavah in srcih."
- Več o tem si lahko preberete na povezavi: Denis Kordež: "Zakon o psihoterapiji prinaša veliko novega"