»Nekega poznega večera proti koncu marca je otrok vzel dvocevko, zakorakal naravnost v gozd, prislonil puško nekomu na čelo in ustrelil. Ta zgodba pripoveduje, kako je prišlo do tega.«
Švedskega pisatelja in blogerja Fredrika Backmana smo doslej poznali po njegovih zabavnejših pisanjih.
Potem ko je lansko leto pri Mladinski knjigi izšel njegov roman Tu je bila Britt-Marie, ki smo jo takrat predstavili tudi na našem spletnem mestu, ga je pri nas in v svetu najbolj proslavil njegov prvenec Mož z imenom Ove. Obema glavnima junakoma, tako priletni Britt-Marie kot Oveju, je skupno, da gre za skromna, trmasta, pedantna, a zato nič manj srčna seniorja.
In čeravno je vsem Backamanovim romanom, med katerimi se Oveju in Britt-Marie v slovenščini pridružuje še knjiga Babica vas pozdravlja in se opravičuje, skupna značilna mešanica humorja, ekscentričnosti in nežnosti, pa taistega ne moremo reči tudi za njegovo zadnje delo.
V primerjavi s knjižnimi predhodnicami gre namreč tokrat za veliko resnobnejše pisanje, bralci in kritiki iz celega sveta pa so jo že označili za Backmanovo najbolj zrelo delo doslej.
Več kot roman o športu
Če se bo na začetku še zdelo, da se Backman zgolj pridružuje trendu zadnjih let popularnim športnim zgodbam, bo tok zgodbe bralcu kmalu dal vedeti, da temu še zdaleč ni tako.
V središče romana Mi smo medvedi je postavljen mladinski hokejski tim, ki pooseblja vse upe malega mesta, v katerem pa vse še zdaleč ni tako, kot se na prvi pogled zdi. Relativno izolirana skupnost se nahaja nekje na Švedskem, v romanu pa postane zgolj pisateljev poligon za univerzalna preigravanja homofobije, seksizma in političnih igric, ki bi se lahko dogajala kjerkoli na svetu.
»Majhna mesta potrebujejo prednost, če naj bi uspela v širnem svetu,« piše Backman, bralec njegovega zadnjega dela pa kmalu spozna, da so takšna mala mesta pripravljena prikrivati celo najbolj gnusna dejanja, če bi jim to lahko prineslo ekonomske ali socialne koristi. Backmanovi opisi stremuških staršev mladih hokejistov, ki vpijejo na trenerja in druge starše med igro, se zato na koncu zazdijo le še komični vložki v luči kasneje spoznanega dejstva, da skuša mesto kolektivno prikriti posilstvo najstnice, ker naj bi ga zagrešil glavni zvezdnik njihove hokejske ekipe.
Backman bo nekatere od svojih bralcev morda presenetil z nadvse srhljivo podrobnim opisom spolnega napada, ki se nato stopnjuje na še bolj gnusno področje napadov cele skupnosti na dekle in njeno družino.
Roman Mi smo medvedi pa vendarle ni zgolj zgodba o spolnem nasilju.
Backman v ospredje resda postavi zločesto dinamiko skupnosti, ki je pripravljena storiti vse, da bi zaščitila sebe in hokejsko ekipo, vendar pa skozi cel roman izpostavi še nekaj nadvse aktualnih tematik. V romanu namreč svoje mesto najdejo tako nesramni pogovori v slačilnici, nasilništvo, nespoštovanje priseljencev, neupoštevanje pravil kot tudi vsesplošno zvračanje krivde na žrtev.
V kolikor se boste lotili branja Backmanovega zadnjega odličnega romana – in vsekakor upamo, da si boste zanj vzeli čas, opozarjamo: ne pričakujte absolutno pravičnega konca, lahko pa računate na to, da vas bo zgodba globoko navdihnila.
Priporočamo v branje!
Frederik Backman: Mi smo medvedi!
Nekje je mesto, v katerem skupnost pomeni vse. Srce te skupnosti so Medvedi, mestni hokejski klub, ki vse svoje upe polaga v mladinsko ekipo. In srce te ekipe je njen najboljši igralec Kevin. Bliža se finale državnega prvenstva, ki bo odločil o usodi mladih fantov, kluba, in vseh prebivalcev. A velike sanje malega mesta se čez noč razblinijo, in ko skrivnosti te noči pridejo na dan, se zgodba, ki se začne kot pravljica, sprevrže v tragedijo.
Švedskemu pisatelju Fredriku Backmanu so romani Mož z imenom Ove, Babica vas pozdravlja in se opravičuje in Tu je bila Britt-Marie prinesli mednarodno slavo. Zdaj je med nami z novo knjigo, ki so jo kritiki in bralci proglasili za njegovo najbolj zrelo delo doslej.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču