Ni skrivnost, da mesna in mlečna industrija prispevata levji delež k onesnaževanju in zastrupljanju zemlje, na krilih rastlinske revolucije pa se je tudi po zaslugi Nataše Arčnik in Krisa Pavlina znašla tudi Slovenija.
Ustanovitelja blagovne znamke The Amaze Foods, ki ponuja rastlinsko alternativo tradicionalno mesnim živilom, sta pred letom dni predstavila prvo slovensko rastlinsko meso, ki je doživelo neverjetno toplo dobrodošlico na sončni strani Alp. To jima je dalo nov zagon za nadaljevanje uspešne poslovne zgodbe.
Slovenska kulinarika v osnovi temelji na mesu, prav tako statistka kaže, da Slovenci zaužijejo šestkrat več mesa kot priporoča stroka. Kako torej v tako 'mesnato kulturo' vpeljati rastlinski izdelek?
Kris: Mi predstavljamo rastlinski izdelek, ki koketira z mesom, torej ima okus, vonj in videz kot meso, še celo pripravi se enako, zato nam izzivov ne manjka. Nismo razmišljali o tem, da bi ustvarili izdelek, ki bo pretresel tradicionalno mesno javnost, temveč smo razmišljali v smeri, kako narediti nekaj mednarodnega in trajnostnega. Gledali smo širše. Trgu smo se na začetku predstavili z burgerjem, pri katerem stavimo na evropski okus. Vsakemu posamezniku je omogočeno, da ga začini po svoje.
Nataša: Ne želimo odvzeti mesa tistim, ki se prehranjujejo z mesom, želimo le, da zaradi okolja in prihodnosti ljudje vsaj nekajkrat na teden črtajo meso z jedilnika in ga nadomestijo z rastlinsko alternativo.
Kris: Burger ni slovenska jed, v tradicionalne temelje bi podrezali le, če bi ustvarili rastlinsko kranjsko klobaso. (smeh) Pišemo rastlinsko, brezmesno zgodbo. Trajnostno rastlinsko meso, ki je boljša izbira za vse.
Ko smo že pri tem, kako pa so rastlinsko meso sprejeli navdušeni mesojedci?
Nataša: Največ podpore smo na začetku dobili od nemesojedcev, kaj kmalu pa smo se priljubili tudi ljubiteljem mesa.
Kris: Splet prinaša veliko platformo komunikacije, kar je super. Ni pomembno, ali se komunicira z leve ali desne, neposredno imaš omogočen stik s kupci in obratno. Mi govorimo o bolj trajnostni izbiri za vse, kar pomeni, da ljudje povsem spontano začnejo razmišljati o tem, kaj vse je potrebno za izdelavo govejega burgerja. V primerjavi z rastlinsko alternativo so številke povsem jasne. Grozljivo je, da za proizvodnjo enega grama mesne beljakovine potrebuješ deset gramov rastlinskih beljakovin. Če to pretvorimo nazaj, na številke, vezane na vodo in izpust emisij, za izdelavo enega samega govejega burgerja potrebuješ tri tisoč litrov vode, to je toliko, kot je porabiš v treh mesecih pod prho.
Ob tem pa še šest do sedem kvadratnih metrov pridelovalnih površin in štiri kilograme toplogrednih plinov. Gre za zavest, ki jo želimo 'počasi' vzbuditi med ljudmi. Mesna industrija na leto vzame življenje 150 milijardam živalim. Več kot 90 odstotkov živilske industrije temelji na mesnih in mlečnih izdelkih. S smiselnimi koraki lahko to okrnimo. Veliko naredimo že, če prevetrimo svoj jedilnik in meso redkeje uvrščamo nanj. Naš namen je, da skrajšamo prehranjevalni krog. Zakaj bi hranili žival, da bi jo na koncu lahko zaužili, če se lahko prehranjujemo direktno z rastlinami?
Kaj je bil najboljši kompliment mesojedcev, ki ste ga prejeli v tem času?
Nataša: Veliko jih je bilo! Presenetil nas je recimo kompliment znanca gostinca, ki je zaprisežen mesojed. Ko je tako poskusil sestavljen burger, je bil njegov komentar: “Uuuu, ta je pa tako fin, da me čisto spominja na novozelandca. Sočen. Topi se v ustih.” Velikokrat slišimo zgodbe, da so ljudje svojim partnerjem pripravili naše burgerje, ne da bi jim povedali, da gre za rastlinsko meso, in jih navdušili.
Velika prednost je sočnost našega burgerja, ki ga pripravimo tako kot mesnega, zato ga lahko zapečete povsem po želji. Da nam je kaj takega uspelo, smo potrebovali več kot šest mesecev. Naš poklic zahteva neprestano rast, nadgrajevanje. Pred časom smo na trgu predstavili 100% rastlinske trakce za žar Chicky One, ki so všeč predvsem tistim, ki prisegajo na bolj fit prehrano. Odzivi so odlični!
Torej je tudi slovenska javnost vse bolj ozaveščena?
Nataša: Prehranska zavest tudi v Sloveniji narašča, vse več ljudi se zaveda, da prehrana močno vpliva na podobo našega planeta in naše zdravje.
Kris: Svet se silovito obrača k rastlinski prehrani. Ko smo obiskali največji prehrambni sejem Anuga v Kölnu, smo dobili dober vpogled v to. Osemdeset odstotkov stojnic je bilo še vedno mesnih, vendar so tudi velike živine prehrambne industrije začele na svojih stojnicah ponujati rastlinsko različico mesa. Vidiš, da je stvar resna. Po nekaterih napovedih naj bi leta 2054 rastlinske beljakovine predstavljale že tretjino zaužitih beljakovin na svetovni ravni. To je izjemno!
Pri tem ne smem pozabiti na Joaquina Phoenixa, prejemnika oskarja za najboljšo moško glavno vlogo, ki ves čas opozarja na trpljenje živali za zidovi klavnic, grozote mlečne industrije. Kako dobrodošli pa so glasniki, kot je on, na poti uvajanja spremembe?
Kris: Zelo! Tvoj glas ima moč, in če ga ne uporabiš za to, da deliš resnico, potem nisi nič naredil. Tudi pri nas se stvari hitro spreminjajo.
Nataša: Tudi nas čedalje bolj podpirajo znani Slovenci. Bistvo je seveda, da človek začuti našo zgodbo. Nismo korporacija. Po eni strani delamo počasne korake, po drugi pa zelo hitre, saj smo kot majhno podjetje izjemno prilagodljivi. Lani smo sklenili nekaj izjemno uspešnih sodelovanj z velikimi podjetji.
Kje vse so še rezerve za rastlinsko prehrano?
Kris: V sami prehrani je rezerv še ogromno. Tu tople vode niti ne moremo odkrivati. Mi sledimo trendom, pred kratkim smo predstavili 100% rastlinske trakce, v razvoju pa je še paleta izdelkov, ki jih bomo v tem letu predstavili trgu. Pripravljamo tudi nekaj za na žar, poleg tega v ozadju že maha naš prijatelj modroplavuti Marko. (smeh)
Kako pa veste, kdaj je trg pripravljen na določen izdelek?
Nataša: Ravnamo se po svetovnih trgih. Rastlinska prehrana je v velikem vzponu, epicenter v začetku so bile Združene države Amerike, potem je nenaden skok doživela tudi Kitajska. Kitajski trg na eni strani sloni na svinjskem mesu in perutnini, vemo pa, da je to z roko v roki z zgodbo o koronavirusu, ki je izbruhnil prav na živalskem trgu.
Kje v svetovnem merilu pa je Slovenija?
Nataša: Nismo daleč zadaj, smo veliko pred sosednjimi državami in Balkanom. Smo izjemno senzibilni. Slovenija je izjemno zahteven trg, če torej pri nas izdelek pije vodo, je velika verjetnost, da čez mejo ne bo nič drugače. Slovenci kot potrošniki dobro vemo, kaj hočemo. Če torej prestaneš to sito, potem si pripravljen na tuje trge.
Se situacija kaj razlikuje glede na pokrajine?
Kris: Najbolj dovzetna je Notranjska, potem pa, fascinantno, Štajerska. Štajerci so precej impulzivni kupci. Določeni naši izdelki so na voljo tudi v lokalih, in prav štajerski gostinci so nas med prvimi vzeli za svoje. Na Primorskem je miselnost podobna italijanski, prepričani so, da je uživanje domačega mesa še precej zdravo. Če se že odločijo za rastlinstvo, izberejo raje polpete iz leče ali špinače.
Predvidevam, da so za rastlinsko prehrano dovzetnejši mladi?
Nataša: Zelo zanimivo je, da so nas podprli predvsem mladi, stari okrog 16, 17 let. Dostikrat je tako, da mladi domov prinesejo rastlinske izdelke, potem pa jih preizkusijo tudi starši.
Kris: Pri mladih se zavest razvija zelo hitro, saj niso obremenjeni s tradicijo. Veliko je k temu pripomogel tudi del vplivnežev, ki promovirajo določne izdelke. Amaze je neke vrste tudi trendovski izdelek, saj najlažje komuniciramo prav z mladimi.
Dandanes, ob poplavi tehnologije, je težko ostati v jami in se ne zavedati vpliva prehrambene industrije na okolje.
Kris: Ljudje berejo tisto, kar hočejo, govorim o digitalnih medijih, če te zanimajo novi jekleni konjički, boš vse življenje gledal avtomobile, ker ti jih bo algoritem potem serviral. Sami se odločamo, kam in kaj bomo gledali. Podobno je pri hrani - tako mesna industrija že desetletja nagovarja, da nam brez živalskih beljakovin živeti ni, zdaj pa prihajajo novi podatki ...
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
