Že desetletja nevroznanstveniki domnevajo, da 'glasovi', ki jih slišijo posamezniki s shizofrenijo, izvirajo iz tega, da možgani lastni notranji govor zamenjajo za zunanje zvoke. Prelomna študija University of New South Wales je zdaj prvič neposredno potrdila to hipotezo z analizo možganskih valov.
Z uporabo elektroencefalografije (EEG) za spremljanje električne aktivnosti možganov so raziskovalci preučevali, kako posamezniki obdelujejo svoj notranji govor.
Običajno, ko govorimo - bodisi na glas bodisi v mislih - možgani pričakujejo zvok našega glasu in začasno zmanjšajo aktivnost v slušni skorji, delu možganov, ki je odgovoren za zaznavanje zunanjih zvokov. Tako razlikujejo med lastno miselno dejavnostjo in zunanjimi dražljaji. Pri ljudeh, ki doživljajo slušne halucinacije, pa ta napovedni mehanizem ne deluje pravilno.
Opazovali, kaj se dogaja v možganih
V raziskavi je sodelovalo 142 udeležencev: osebe s shizofrenijo, ki so nedavno doživele halucinacije, druge z isto motnjo, vendar brez nedavnih halucinacij, ter kontrolna skupina brez diagnoze.
Udeležencem so naročili, naj si v mislih ponavljajo zloga 'bah' ali 'bih', medtem ko so te iste zvoke poslušali prek slušalk. Pri tistih, ki so slišali glasove, so raziskovalci opazili presenetljiv vzorec: njihovi možgani so kazali povečano aktivnost v slušni skorji, kadar se je njihov namišljeni govor ujemal z zunanjim zvokom - namesto da bi se aktivnost zmanjšala, kot bi bilo pričakovano. To nakazuje, da so možgani notranje misli obravnavali kot zunanje glasove.
Ta senzorična napačna razvrstitev pojasnjuje, zakaj so halucinirani glasovi doživljeni tako resnično - razkrivajo jih kot nevrološko napako, ne kot plod domišljije.
Ugotovitve ne le poglabljajo naše razumevanje shizofrenije, temveč tudi odpirajo možnosti za zgodnejše odkrivanje psihoze ter s tem pravočasnejše in učinkovitejše zdravljenje.
🚨 Schizophrenia’s “voices” are the brain mishearing its own thoughts.
— Shining Science (@ShiningScience) October 22, 2025
For decades, neuroscientists have theorized that the "voices" heard by individuals with schizophrenia stem from the brain mistaking its own inner dialogue for external sounds. A groundbreaking study from the… pic.twitter.com/nsrHj2FSdB
5 zanimivosti o fenomenu slišanja glasov
Danes vemo, da je slišanje glasov le v manjšem delu omejeno na področje psihopatologije - in torej psihoze ter shizofrenije. Fenomen namreč obstaja na širšem spektru in zajema tudi vrsto povsem običajnih izkušenj.
Nedavne raziskave so tako potrdile naslednje:
1. Slišanje glasov ne obstaja zgolj pri psihiatričnih motnjah, temveč je veliko bolj razširjeno. Raziskave kažejo, da med 5 % in 15 % odraslih kdaj doživi izkušnjo 'slišanja glasov'.
2. Te izkušnje pogosto sploh niso moteče ali patološke - v nekliničnih populacijah so glasovi pogosteje nevtralni ali celo pozitivni, in osebe imajo večji nadzor nad njimi.
3. Glasovi se lahko pojavijo tudi v duhovnem ali nadnaravnem kontekstu: ljudje jih interpretirajo kot notranjo komunikacijo, navdih, prisotnost pokojnih, stik z Bogom ali duhovno realnostjo.0
4. Slišanje glasov se pojavlja v kontekstu kreativnih posameznikov, na primer pisateljev, kot del ustvarjalnega procesa - kar nakazuje, da ni nujno znak bolezni, ampak del spektra izkušenj.
5. Obstaja tudi kategorija 'slišanja glasov', ki je izključno disociativne narave. V tem primeru je običajno prisotno zavedanje, da ti 'glasovi' ne prihajajo od zunaj, temveč gre za notranjo komunikacijo med disociiranimi deli osebnosti.
- Preberite si tudi: Slišanje glasov je bolj običajno, kot mislite: "Pri obvladovanju motečih lahko pomaga avatar terapija"