Po razkritju življenjske vloge majhnih bitij, ki so mešala podoceanske usedline, se znanstveniki nadejajo ulova manjkajočega dela sestavljanke.
Ko so se prvi organizmi, zakopani v oceanske sedimente, pred približno 500 milijoni let začeli razvijati, so sprožili plaz dogodkov globalnega segrevanja. Bitja, podobna črvom, so sama sebi izkopala jamo izumrtja s svojim zvijajočim načinom premikanja. Ta je premešal predhodno nakopičene organske materiale.
Majhna dejanja, velike posledice
Motenje podvodnih sedimentov je spodbudilo upad organskih materij in povzročilo velike okoliške spremembe. »Predstavljajte si, ko imate v vrtu črve – hranila se sproščajo veliko bolje in hranijo rastline,« dognanja pomaga razumeti dr. Sebastiaan van de Velde z bruseljske univerze. »Kot stranski učinek pa so uporabljali veliko več kisika in proizvajali toliko več ogljikovega dioksida.« Van de Velde in britanski kolegi trdijo, da se je ravno na tej zgodovinski točki močno zmanjšala raven kisika, hkrati pa na podlagi le redkih ohranjenih fosilov dotičnega časa vedo, da so v naslednjih 100 milijonih let Zemljo prizadela ponavljajoča se množična izumrtja njenih primitivnih prebivalcev. »Zdi se, da lahko seštejemo vse podatke. Vpliv živali, zmanjšanje kisika, ki se ujema z dokazi glede ogljikovih izotopov in ogljikovega cikla,« pravi doktor.
Vzporednice med nekoč in danes
Skupina znanstvenikov je v preiskovanju ideje konstruirala matematični model Zemlje tistega časa. Na čelu je bil doktor Benjamin Mills z leedške univerze: »Evolucija teh malih bitij je nedvomno zmanjšala kisik v oceanih in atmosferi, hkrati pa povečala raven ogljikovega dioksida v tej meri, da je povzročilo začetek globalnega segrevanja. Gre za zanimivo vzporednico med prvotnimi bitji, ki so spreminjale svet na svoj, zanje slab način, in tem, kar počnemo na planetu zdaj.« Je pa res, da medtem ko so okoliške spremembe primerljive, je ključna razlika časovni okvir, v katerem potekajo. Študije govorijo o desetinah milijonov let, danes govorimo o stoletjih. Ali še to ne ...
Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Shutterstock