V čakanju na pogajalske rezultate med Grčijo in državami upnicami dobivamo iz medijev številne informacije. Zgodba, ki se odvija že peto leto, bo morda epilog dobila že konec tega meseca. Tule je 5 stvari, ki jih morate vedeti, da boste o tem lahko klepetali na kavi.
Premnogo je te dni člankov na temo pogajanj Grčije z evrsko skupino in mnogi verjamejo, da ugodnega zaključka za Grčijo v tej zgodbi ni pričakovati Da bomo lahko ob kavi razglabljali o tej edinstveni gospodarski burleski, ki bo do 28. februarja doživela svoj vrhunec, vam tule - poenostavljeno - nudimo 5 dejstev, ki jih morate vedeti o zastoju pogajanj med Grčijo in evrsko skupino.
Grški dolg je astronomski
Trenutni grški dolgovi predstavljajo 176 odstotkov letnega gospodarskega proizvoda Grčije. Večino tega dolga - kar 80% - Grčija dolguje državam upnicam. Te vodi Nemčija in po njenim vodstvom so javno oznanile nasprotovanje odpisu dolga.
Slovenija je Grčiji leta 2010 posodila 384 milijonov evrov. (Vir: Finance)
Reforme so se izkazale za dvorezen meč
V sklopu dogovora z državami upnicami je prejšnja grška vlada sprejela stroge reforme, v sklopu katerih so znižali pokojnine, odpustili tisoče delavcev, poskusili očistiti birokracijo, prav tako pa so povišali davke. Te reforme so seveda ohromile grško ekonomijo, obenem pa državljane nastrojile proti vladi. Izvolitev Syrize, koalicije radikalne levice, je bila zato pričakovana, saj so obljubljali, da bodo dogovor z upnicami zavrnili in iskali možnosti boljših pogojev.
Če se odpiše grške dolgove, to lahko zahtevajo tudi druge države
Ko je 25. januarja Grčija izvolila novo vlado, je ta urno ugotovila, da so grški dolgovi tako visoki, da jih realistično ne morejo odplačati. Zato Grčija želi, da se dolgovi odpišejo, saj dušijo celotno grško gospodarstvo. Na drugi strani Nemčija, ki je Grčiji posodila najvišjo vsoto - kar 240 milijard evrov - zahteva, da Atene denar vrnejo. Podobnega mnenja so tudi mnogi ekonomisti, ki pravijo, da če se dolg Grčiji odpiše, bi podobno lahko zahtevale tudi druge države, ki so prejele pomoč, med drugim Irska in Portugalska.
Program kreditiranja Grčije se zaključi 28. februarja
Očitno je, da je Grčiji zmanjkalo časa. Za podaljšanje roka niso zaprosili, raje so predlagali, da se obstoječi dogovor z državami upnicami zbriše in do meseca maja sestavi nov.
Eden od možnih scenarijev je tudi ta, da Grčija opusti evro in se vrne na lastno valuto
Če do dogovora ne pride in Grčija dolga ne poravna, lahko Evropska centralna banka (ECB) ustavi financiranje grških bank. To bi posledično lahko prisililo grško vlado, da opusti evro in uvede svojo lastno valuto. Na ta način bi potem sami tiskali denar in morda nekoč celo odplačali dolgove.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
