Če bodo tovarne ostale brez zadostnih količin surovin, bi lahko sledila odpuščanja zaposlenih in celo zapiranje proizvodnih obratov.
Gospodarske sankcije proti Moskvi zaradi vojne v Ukrajini so doslej večinoma prizadele energente, tehnologijo in luksuzno blago, najnovejši načrti Bruslja pa bi lahko neposredno vplivali tudi na vsakdanje prehranske navade milijonov Evropejcev. Evropska komisija pripravlja nov sveženj ukrepov, usmerjenih proti ruski ribiški industriji. V središču pozornosti je aljaška polenovka, ena najpomembnejših surovin za proizvodnjo ribjih palčk, paniranih ribjih filejev in številnih zamrznjenih ribjih izdelkov.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ukrepi povzročili pomanjkanje teh izdelkov in občutno podražitev v trgovinah po vsej Evropi. Po predlogu Evropske unije naj bi najprej zamrznili uvoz ruske aljaške polenovke, nato pa količine v enem letu zmanjšali na 75 odstotkov sedanjega obsega. V dveh letih bi se uvoz zmanjšal za polovico. Poleg tega načrt predvideva tudi uvedbo stoodstotne uvozne dajatve na ruski trski oziroma klasični bakalar, ki naj bi začela veljati leta 2028.
Evropski trg je v zadnjih letih postal močno odvisen od ruskih dobav. Medtem ko je leta 2020 ruski delež pri uvozu te vrste rib znašal približno 15 odstotkov, se je do leta 2024 povzpel na kar 45 odstotkov. Prav zaradi tega bi lahko zmanjšanje uvoza povzročilo velike težave evropski prehrambni industriji. Namen novih ukrepov je dodatno zmanjšati prihodke Rusije od izvoza in s tem oslabiti financiranje vojne. Vendar pa bi posledice občutili tudi evropski proizvajalci in potrošniki.
Nemčija, ki velja za največjega kupca ruskih zamrznjenih ribjih filejev v Evropski uniji in je dom največjih proizvajalcev ribjih palčk na svetu, je lani uvozila približno 93.500 ton teh izdelkov v vrednosti 228 milijonov evrov. Nemci po ocenah vsak dan pojedo več kot pet milijonov ribjih palčk. Nemški Inštitut Thünen za ribištvo na Baltskem morju opozarja, da ruskih dobav ni mogoče preprosto nadomestiti.
Edina država, ki ulovi primerljive količine, so Združene države Amerike, vendar so ameriški proizvajalci vezani na dolgoročne pogodbe z drugimi kupci. Tudi povečanje uvoza rib iz azijskih ribogojnic, kot je pangasius, po mnenju strokovnjakov ne bi zadostovalo potrebam evropske industrije niti ne bi v celoti izpolnjevalo zahtevanih standardov. Po ocenah strokovnjakov bi lahko evropska ribiška industrija utrpela dolgoročno škodo.
Če bodo tovarne ostale brez zadostnih količin surovin, bi lahko sledila odpuščanja zaposlenih in celo zapiranje proizvodnih obratov. Aljaška polenovka, ki trenutno predstavlja skoraj polovico evropskega uvoza te surovine, bi bila v dveh letih omejena na polovico sedanjega obsega, medtem ko bi bil uvoz ruskega bakalara od leta 2028 praktično onemogočen.
Kot morebitni zmagovalec takšnega razvoja dogodkov se omenja Kitajska. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko del proizvodnje trajno preselil v Azijo. V tem primeru bi ribje palčke in drugi priljubljeni izdelki, ki jih danes proizvajajo evropske tovarne, v prihodnje prihajali že predelani in panirani iz držav Daljnega vzhoda. Po informacijah iz Bruslja naj bi bil 21. sveženj sankcij uradno potrjen najpozneje do konca julija.