Že v osnovni šoli izdala dva romana, pesniško zbirko in napisala scenarij za muzikal

Hana je tudi štipendistka Fundacije za ustvarjalne mlade, ki so jo ustanovili pred pol leta, na pobudo Ustvarjalnika, pospeševalnika mladinskega podjetništva. V prostem času rada bere in piše, pomaga pri organizaciji prireditev in dogodkov, včasih, kadar ji ob vseh obveznostih čas dopušča, pa se odpravi tudi v hribe. Uživa v odkrivanju novih krajev, tako bližnjih kot daljnih, v njih išče navdih za svoje delo. Čeprav obožuje druženje s prijatelji, pa popoldne vsake toliko raje preživi v svoji sobi, zatopljena v eno izmed mnogih knjig, ki jih je na njenih policah vse polno. Knjige so jo naučile opazovati svet in ji pokazale, kako je treba ravnati z besedami. Kadar nima navdiha ali ne ve, kako kaj napisati, preprosto pogleda, kako so to storili drugi. Rada poseže tudi po delih tujih avtorjev, romane prebira celo raje v angleščini kot v slovenščini. Ni čudno torej, da se je Hana odločila tudi sama preizkusiti v pisanju, izbrala pa si je žanra, ki sta ji kot vztrajni sanjački najbolj pri srcu, fikcijo in znanstveno fantastiko.

»Pisati sem začela v sedmem razredu osnovne šole, a prve povedi zagotovo nisem spisala sama,« prizna Hana. Odločilna je bila pobuda učiteljice slovenščine Leonide Domajnko, ki vse svoje učence že vrsto let podpira pri pisanju in izražanju lastnega pogleda na svet. Prav ta učiteljica je Hano spodbudila, naj se prijavi na natečaj Z domišljijo na potep, enega od domačih podjetij, ki je bilo pripravljeno najboljše zgodbe tudi izdati. Skromno pove, da sama ne bi prišla daleč, zaveda se, kako velik vpliv sta imeli nanjo tako učiteljica slovenščine, kot tudi njena družina, ki jo še zdaj zelo podpira pri vsem kar počne.

Sprva Hana ni bila povsem prepričana, česa si v življenju želi in v katero smer bi sploh rada šla, a ji je  izdaja njenih prvih del prav kmalu potrdila, da je na pravi poti. Začela je s prozo, se kasneje preizkusila še v poeziji in do konca osnovne šole izdala že štiri samostojna knjižna dela! Dva romana, pesniško zbirko in muzikal, ki ga je napisala v sodelovanju s skladateljem Pavlom Dolencem, s katerim jo je povezala učiteljica glasbe. Za format muzikala je priredila devet besedil iz svoje pesniške zbirke, ki jih je Dolenc uglasbil. Maja 2017 so Hanino delo prvič uprizorili učenci Osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja, z njim so nastopili tudi črnomaljski učenci iz OŠ Mirana Jarca, pa tudi tisti iz OŠ Zreče in OŠ Velika Nedelja, s posameznimi skladbami iz muzikala pa so se predstavili še učenci iz OŠ Pirniče in OŠ Simona Jenka iz Smlednika.

Hana Bujanović Kokot se je pisanja lotila z veliko željo, da bi izrazila vse, kar je osnovnošolki hodilo po glavi, brez jasnega cilja, da bi napisala roman, pa vendar se je zgodilo prav to. Z velikim zadoščenjem se je podpisala pod fantazijski roman Nevarna igra, njeno ustvarjanje pa je kmalu podprla še šola z izdajo pesniške zbirke Na koncu mavrice. »Nisem prepričana, da je kdo od sošolcev moje zgodbe takrat sploh prebral, ampak, saj jih nisem pisala zanje. Pisala sem zase in za vse, ki so mi pomagali naprej. Za to bom večno hvaležna svoji družini, ki me je podpirala prav pri vsaki moji muhi, tudi takrat, ko nisem bila uspešna, in učiteljici, ki mi je pokazala, da sem sposobna doseči več, kot sem mislila sama. Pomagala mi je, da sem nadaljevala zgodbo, tudi ko sem bila kakšen trenutek prepričana, da sem zašla v slepo ulico. Hvaležna sem tudi vsem, ki so v mojih besedah našli zatočišče. Ta uspeh mi je potrdil, da nisem premlada za pisanje romanov,« pripoveduje. Tako se je pogumno zapodila v nove besedne svetove ter med poletnimi počitnicami, po koncu osnovne šole, napisala še svoj drugi fantazijski roman z naslovom Med svetovi, ki je na že prej omenjenem natečaju Z domišljijo na potep osvojil prvo mesto.

Zamisel, da bi naredila korak naprej in ob pisanju stopila še na samostojno založniško pot, se ji je porodila konec leta 2017, ko je obiskala Ustvarjalnikov podjetniški vikend, ki so ga organizirali Mladi zmaji. Tam je spoznala Matijo Goljarja, vodjo Usvarjalnika, ki ji je prigovarjal, naj s projektom vendarle nadaljuje. Na njegovo pobudo je nastala založba Hestija. Ime se je kar samo ponudilo iz Haninega psevdonima, pod katerim še zdaj na družbenih omrežjih objavlja svojo poezijo. »Hestija je sicer grška boginja ognjišča in zavetnica doma, ki velja za najnežnejšo in najljubeznivejšo od vseh boginj, vendar se ne druži z navadnimi smrtniki, saj nikoli ne zapusti domovanja na Olimpu,« razloži Hana. Založba Hestija je njej simbolično ponudila dom in zavetje, skoraj drugo življenje, in verjame, da vanj lahko sprejme še koga, s sorodnimi ustvarjalnimi ambicijami.

»Založbo Hestija sem ustanovila z namenom, da bi mladim neuveljavljenim avtorjem pomagala pri izdaji prvega knjižnega dela in jim tako olajšala pot do bralcev in potrditve,« pojasni. Na knjižni trg je želela pripeljati nova imena. Potem ko bi prebrala zgodbo mladega avtorja, bi poiskala podjetje, ki bi ga lahko s to zgodbo povezala, ustanovo, ki bi se z zgodbo lahko na nek način poistovetiilo ter vanjo verjelo. Takšno sodelovanje se ji je zdelo koristno za širšo družbo, pa tudi dobra priložnost za promocijo podjetja. Ko pa se je vpisala v prvi letnik gimnazije, je ugotovila, da bi ob vseh obveznostih težko vodila še lastno podjetje, zato je velike cilje z založbo, kljub zagnanosti, po nekaj mesecih malce omilila, a ideje nikakor ni opustila. In predvsem: nikoli ni nehala pisati. V šoli je spoznavala vedno več mladih, ki so ustvarjali, ki so pisali, a niso resnično vedeli, kaj bi naredili s svojimi deli.

»Založba Hestija želi pomagati mladim, jih spodbuditi k pisanju. Dokler ustvarjajo, dokler pišejo, pesnijo, rišejo, izražajo svoje misli in čustva, tako dolgo bo obstajala človečnost in z njo mi, ljudje!«

»Prav gotovo še vedno želim v bližnji prihodnosti mladim omogočiti, da bodo lahko sanjali, hočem jim pokazati, da lahko tudi oni izražajo sebe, svoje misli in čustva, ter da so za to lahko nagrajeni. Želim, da verjamejo v besede, verze in svetove, ki jih ustvarjajo, hočem jim povedati, da jim ti lahko pomenijo dom, kadar ga v resničnem svetu ne najdejo. Rada bi v njih zbudila zavedanje, da se lahko prav vsak dotakne neba. Želim, da so metulji, bojevnice, kralji. Naj bodo takšni, kot si želijo biti, brez strahu in obotavljanja, kako se bodo znašli v življenju. Želim, da se zavedajo moči, ki jo imajo v sebi besede. Naj mladi obvladajo to moč, jo širijo in naj je nikoli ne ukrotijo, sicer bo izgubila svoj ustvarjalni naboj,« priporoča mlada Hana Bujanović Kokot.

Razpis Fundacije za ustvarjalne mlade, na katerega se je s svojim projektom prijavila lansko poletje, je prišel kot naročen. Bil je tista odločilna spodbuda, ki jo je Hana potrebovala, da je znova obudila založbo, kajti izbrana je bila med deseterico izstopajočih in perspektivnih mladih vzhajajočih podjetnikov. Zelo je hvaležna za štipendijo, ki jo ji vsak mesec nakazuje podpornik Fundacije za ustvarjalne mlade, agencija za marketing Formitas Creative, pa tudi za neposredno mentorsko pomoč. »Res sem hvaležna Ustvarjalniku za to podporo, znanje in usmeritve, saj se pogosto znajdem na točki, ko ne vem, kako naj ravnam, še posebej so nasveti izkušenih strokovnjakov dobrodošli na področjih, ki jim nisem kos, saj Hestijo trenutno vodim sama,« pove. Ni dvoma, da je krmarjenje med šolskimi obveznosti in podjetjem za gimnazijko zelo zahtevno in tega brez podpore Fundacije in bližnjih pač ne bi zmogla. Čeprav trdo dela, ji druženje z vrstniki v Ustvarjalniku ter njihovi pogledi odpirajo nove svetove in tudi nova vrata. Prav zato ne bo odnehala, zatrjuje, čeprav se dobro zaveda, da vsako podjetje in vsako življenje spremljajo vzponi in padci. Založba ji vsak dan zastavlja nove izzive in nakazuje nove rešitve.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol