Hararijevih 21 nasvetov za 21. stoletje!

Po mega svetovnih uspešnicah Sapiens in Homo deus Yuvala Noaha Hararija je v slovenščini ugledal luč sveta tudi prevod njegove zadnje knjige 21 nasvetov za 21. stoletje.

»V svoji prvi knjigi Sapiens sem pregledoval človeško preteklost in ugotavljal, kako je nepomembna, človeku podobna opica zavladala našemu svetu. V Homo deusu, svoji drugi knjigi, sem se ukvarjal z dolgoročno prihodnostjo življenja; razmišljal sem, kako bi ljudje lahko nekoč postali bogovi ter kakšna bo na koncu usoda inteligence in zavesti,« piše uvodoma Harari in dodaja, da se v tokratni knjigi posveča predvsem sedanjosti, aktualnim zadevam in bližnji prihodnosti človeških družb: »Kaj se dogaja zdaj? Kateri izzivi in izbire so najbolj aktualni? Na kaj bi morali biti pozorni? Kaj bi morali učiti svoje otroke?«

Priznani avtor svojo tretjo knjigo hkrati gradi na idejah, ki jih je obravnaval v svojih predhodnih delih, obenem pa z njihovo pomočjo nato skuša razvozlati tudi aktualna politična, tehnološka, družbena in bivanjska vprašanja, ter posledično pojasnjuje, kako ta vplivajo na vsakdanje življenje.

»Stvarnost je spletena iz veliko niti. V tej knjigi želim zaobjeti različne vidike naše svetovne zagate – vendar ne trdim, da sem vključil prav vse. Ta knjiga v nasprotju s Sapiensom in Homo deusom ni napisana kot zgodovinska povest, temveč kot nabor beril. Ta berila se ne končujejo s preprostimi odgovori; z njimi želim bralca spodbuditi k nadaljnjemu razmišljanju in mu pomagati sodelovati v eni od pomembnih razprav našega časa,« je o svojih namenih jasen Harari.

Hararijeva knjiga 21 nasvetov za 21. stoletje je bila tako tudi napisana. Namreč, ob pogovorih z javnostjo.

Nekatera poglavja so nastajala kot odziv na vprašanja, ki jih je bil v preteklosti deležen s strani bralcev, novinarjev in sodelavcev, zgodnejše različice nekaterih delov teksta pa so bile pred tem že objavljene, tako da jih je Harari lahko revidiral v skladu s povratnimi informacijami, ki so jih bile objave deležne v javnosti.

»Nekateri deli so posvečeni tehniki in tehnologiji, nekateri politiki, nekateri religiji in nekateri umetnosti. Posamezna poglavja slavijo človeško modrost, spet druga osvetljujejo ključno vlogo človeške neumnosti. Krovno vprašanje pa kljub temu ostaja isto: kaj se zdaj dogaja v svetu in kako pomembni so ti dogodki?«

Knjiga se začne s pregledom aktualnih političnih in tehnoloških zagat, pri čemer Harari ne pozabi opozoriti na premočno zmago liberalizma ob koncu 20. stoletja. V drugem delu knjige Harari bralca povabi k razmisleku o naboru možnih odzivov na grožnje in nevarnosti, ki na posameznika prežijo s strani korporacij in podjetnikov, ki ta hip že jahajo na valu nove tehnološke revolucije. Da bi v tretjem delu nagovoril naše strahove v zvezi z grožnjo terorizma in nevarnosti tretje svetovne vojne, v četrtem osvetli fenomen polresnic, v petem pa opravi še sintezo izpovedanega, pri čemer je ob tem mestoma tudi zelo oseben: »V najstniških letih sem bil težave in nemiren,« piše v zaključku svojega zadnjega dela Yuval Noah Harari. »Svet se mi ni zdel logičen in mi ni ponujal odgovorov na velika vprašanja o življenju. Še zlasti nisem razumel, zakaj je na svetu in v mojem življenju toliko trpljenja in kaj bi bilo v zvezi s tem mogoče ukreniti. Ljudje v moji bližini in knjige, ki sem jih bral, so mi ponujali samo zapletene izmišljije – religiozne mite o bogovih in nebesih, nacionalistične mite o domovini in njenem zgodovinskem poslanstvu, romantične mite o ljubezni in pustolovščinah ter kapitalistične mite o gospodarski rasti in o tem, kako me bosta kupovanje in raba stvari osrečila. Razum mi je govoril, da je vse to najverjetneje izmišljeno; nisem pa vedel, kako in kje naj iščem resnico.«

Hararijevo iskanje resnice se nadaljuje tudi do današnjega dne, njegova zadnja v knjigo zapisana spoznanja pa so lahko odlična odskočna deska za vse tiste, ki se mu želijo na poti spoznavanja resničnega stanja sveta in družbe, v kateri živimo, pridružiti. In čas za slednje se kaj lahko tudi izteka.

»Ko so se jamske poslikave razvile v televizijske oddaje, je bilo ljudi lažje preslepiti. V bližnji prihodnosti bodo algoritmi morda dokončali ta proces in ljudem preprečili opazovati resničnost o sebi. Namesto nas bodo odločali o tem, kdo smo in kaj bi morali vedeti o sebi. Nekaj let ali desetletij še lahko izbiramo. Če se potrudimo, še vedno lahko ugotovimo, kdo smo v resnici. Toda če hočemo izrabiti to priložnost, je za nas bolje, da to naredimo – zdaj.«

V želji, da bi vas navdušili za branje Hararijeve knjižne novosti, si iz knjige 21 nasvetov za 21. stoletje izposojamo še en pomenljivi izsek, s katerim vam bo avtor izpod nog spodnesel gotovost na eno od najbolj temeljnih človeških vprašanj, na katerega v resnici nikoli ni bilo enostavnih odgovorov.

• »Če se hočete resnično razumeti, se ne bi smeli enačiti s svojim Facebookovim računom ali notranjo zgodbo jaza. Namesto tega bi morali opazovati dejanski tok telesa in uma. Videli boste, da se misli, čustva in želje pojavljajo in izginjajo tako rekoč brez razloga ter brez vaših ukazov – kot piha veter v tej ali oni smeri in vam kuštra lase. Tako kot niste veter, niste niti zmešnjava misli, čustev in želja, ki jih doživljate; in vsekakor niste očiščena zgodba, ki jo pozneje pripovedujete o njih. Doživljate jih, vendar jih ne nadzorujete, jih nimate v lasti in to niste vi. Ljudje sprašujejo ’kdo sem?’ in pričakujejo zgodbo. Prvo, kar morate vedeti o sebi, je to, da niste zgodba.«

Priporočamo v branje!

21 nasvetov za 21. stoletje!

Harari tudi tokrat ne bo razočaral.

Avtor v svoji tretji knjigi uspe jasno predstaviti nadvse zapletene sodobne zagate ter pritegniti bralca k razmisleku, kaj je pomembno in za kaj se je vredno osebno angažirati v svetu, polnem hrupa in negotovosti.

Prof. Yuval Noah Harari (1976) se je rodil v Izraelu in doktoriral na Oxfordu. Kot redni profesor zgodovine na hebrejski univerzi v Jeruzalemu se ukvarja s svetovno zgodovino, srednjim vekom in zgodovino vojne. Je avtor treh knjižnih uspešnic.

Sapiens: Kratka zgodovina človeštva (MKZ, 2014, prevod Polona Mertelj) je v Sloveniji prodana v skoraj 10 tisoč izvodih, po vsem svetu pa že več kot 10 milijonov izvodov. Prevedena je v 50 jezikov, v branje jo priporočajo tudi Barack Obama, Bill Gates in Mark Zuckerberg. Homo deus: Kratka zgodovina prihodnosti (MKZ, 2017, prevod Polona Mertelj) je prevedena je v okoli 50 jezikov. Po svetu prodan v pet milijonih izvodov, pri nas več kot 4500.

Knjiga 21 nasvetov za 21 stoletje pa je v prevodu Polone Mertelj prav te dni že izšla pri Mladinski knjigi.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču