Pišem vam, ker imava z ženo težave s svojo deklico – prišla je namreč v tisto obdobje, ko se je začela neznosno trmati in metati po tleh v trgovini, ker hoče neki izdelek. Seveda sva sprva odločena, da izdelka ne bova kupila, a po nekem času podleževa. To je vik in krik, da človeka postane resnično sram, sam čutim veliko nemoč in pritisk pogledov kupcev, ki so v trgovini. Predvideva, da imate kakšne izkušnje s tem pojavom pri otroku. Kaj naj z ženo storiva? Naj jo sploh ne voziva v trgovino, je to pametno? Ni nama všeč tudi, da imava s takšnimi 'nepotrebnimi' nakupi stroške, zapravljava za čisto brezzvezne izdelke, ki jih najina deklica niti ne pogleda več. Imate kakšen prijem, ki bi ga lahko poskusila?
Hvala vam, očka
Brez panike!
Trgovine so zaradi vrveža, svetlečih embalaž in luči zelo naporno okolje za otroka, ki je veliko bolj dovzeten za zunanje dražljaje kot odrasli. Trgovine pogosto obiskujemo, ko so otroci že utrujeni, kar še bolj spodbuja vedenje, ki ga imenujemo trma, čeprav je rezultat neznanske notranje stiske – vsaj na začetku. Takšen odziv mine! Do takrat se izogibajte skupnega nakupovanja, ko bo dovolj velika, se pred odhodom dogovorite, kaj si lahko izbere. Ob 'trmi' pa ostanite mirni, naj vam ne bo nerodno. Pomagajte ji, da se umiri.
Maja, 40 let
Dragi očka!
Verjetno vas je veliko, ki se prej ali slej znajdete v podobnih okoliščinah. Najbolj preprosta rešitev je, da deklico pač peljeta v trgovino le takrat, ko kaj potrebuje in ji tako in tako morate kupiti na primer nove superge, sicer pa se nakupom z njo izogibajte. Če se zgodi, da nimate druge možnosti, kot da greste po nakupih skupaj, bodite dosledni in ne popuščajte. Otrok ne more s svojo trmo izsiliti vsega, kar si želi. Saj ji vendar ne boste takoj, ko bo stara 18 let, kupili novega avta samo zato, ker se bo sredi salona vrgla po tleh, kajne?
Sandra, 32 let
Izhod je rešitev
Hčerka že pozna vzorec – če začne sredi trgovine manično besneti, na koncu dobi tisto, kar hoče. Ne poskušajte se pogajati sredi besa, ker njeni otroški možgani ne bodo dojeli, kaj ji želite dopovedati. Prav tako je ne ignorirajte ali kaznujete na mestu, ker to ni pravilen odziv na njeno trenutno čustveno stanje. Še najmanj pa je prav, da ji ustrežete. Naslednjič jo mirno, a odločno prosite, naj se pomiri, če ne sodeluje, pa jo preprosto odpeljite iz trgovine in se pozneje, ko bo mirna, pogovorite o vedenju in posledicah. Če ima rada nakupe, se bo začela sama nadzorovati, da bo lahko še kdaj šla z vami v trgovino.
Tim, 38 let
Vztrajajte pri svojem
Mi smo se čustvenim izpadom v tem obdobju izognili tako, da smo skupna nakupovanja z otrokoma opustili. Seveda to ni rešitev. Pomembno je, da razumete, da otrok tega ne počne nalašč, temveč zato, ker njegovi možgani še niso tako zreli, da bi bil v takem stanju sposoben obvladati svoja čustva. To pa nikakor ne pomeni, da mu morate ustreči, nasprotno. Vztrajajte pri svojem. Ko je v takem stanju, ga ne smete pustiti samega, temveč poskušajte ostati povsem mirni. To pa je zelo težko, vem, sploh če ste v javnosti. Ampak vi ste odrasla oseba, vi morate prevzemati odgovornost. Šele ko se umiri, mu poskušajte razložiti, da vsega, kar si želi, ne more dobiti.
Manca, 39 let
Nemoč
V starih časih smo otrokom dali eno čez rit, pa je bil mir. Ja, vem, tudi jaz sem bil kot starš z majhnimi, kričavim otrokom sredi trgovine popolnoma nemočen in osramočen, ker je jok trajal in trajal, ljudje pa so s prstom kazali name, kot da bi bil serijski morilec. Sploh prvič je bila grozna izkušnja, nato sem zelo pazil, da smo šli v trgovino 'naspani' in čim je bil otrok urujen in siten, sem ga raje pustil doma. Marjan, 64 let
Novo na Metroplay: Življenje pod in izven soja žarometov | Maja Bulc
