Helsinki - očarljivo obmorsko mesto

Helsinki - očarljivo obmorsko mesto (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
16. 12. 2017

Hči Baltskega morja – tako Finci pogosto upravičeno imenujejo Helsinke, kajti njihova življenjska sila in lepota izhajata iz njihove neposredne povezanosti z morjem.

Obmorska lepota mesta ima več strani; tržni vrvež v Južnem pristanišču, pogled na pristaniški otoček Valkosaari, kilometrska obalna sprehajališča in plaže, nešteto otočkov in čeri, trdnjavske otoke Suomenlinna. Po arhitekturni plati so Helsinki hladni in hkrati polni nasprotij, so mesto, ki se obiskovalcu ne razkrije pri priči. Mestno jedro in njegov nenavadno enoviti neoklasicistični Senatni trg pričata o blišču mesta, ki je imelo pomembno vlogo že v času ruske carske vrhovne oblasti. Pozneje je meščanstvo razkazovalo finsko narodno samozavest s številnimi različicami jugendstila.

Zgodovina

Helsinke je leta 1550 ustanovil švedski kralj Gustav Vasa pod imenom Helsingfors, da bi razvijal trgovino v južni Finski, ki je takrat pripadala Švedski, in da bila Švedska trgovsko konkurenčna hanzeatskemu mestu Revalu (današnjemu Talinu). Leta 1583 je Švedska zavzela Reval in nehala dograjevati Helsingfors, ki je ostal majhno naselje, njegove prebivalce pa je leta 1708 napadla še kuga. Od leta 1748 je Švedska gradila utrdbo Sveaborg (finsko takrat Viapori, danes Suomenlinna) na otokih pred Helsingforsom, kar je spodbudilo razvoj mesta. Helsinki so glavno mesto Finske od leta 1812.

Znamenitosti

Razpoznavno znamenje mesta nad neoklasicističnimi nizi hiš je luteranska stolnica (Tuomiokirkko), stvaritev pruskega arhitekta Carla Ludwiga Engla. Nedaleč stran se bleščijo pozlačene čebulaste konice stolpov pravoslavne katedrale Marijinega vnebovzetja (Uspenski) – razločno znamenje, da je Rusija blizu. Jeseni se vrvež na Trgu (Kauppatori) v središču mesta stopnjuje v pravo slaniško doživetje. Ob Trgu je tudi začetna postaja ladjic za eno - ali dveurni izlet med otočke pred Helsinki. Ladjica pluje mimo Parka vodnjakov (Kaivopuisto), med otoki Suomenlinne ter mimo pristanišča in otoka Seurasaari.

Helsinki –   s čarom in morjem

Kresni čar

V času poletnega kresa hitro izgubite občutek za čas. Je pred polnočjo ali že po njej? Helsinki so čisto budni in ne mislijo na spanje, hlepijo po svetlobi, ki je je pozimi zelo malo. Ko se zabriše meja med dnevom in nočjo, so helsinške restavracije znotraj prazne, zunaj pa polne. Na mizah prevladuje srednje močno pivo keskari ali keppana. Koff je pivo z dolgo zgodovino. Ime je namreč okrajšava za Synebrychoff, po tuje zapisano ime ruske trgovske rodbine, ki je v 19. stoletju odprla v Helsinkih majhno pivovarno, zdaj najstarejšo v Skandinaviji. Povsod po središču mesta začnejo streči pred restavracijami in kavarnami.

Severni Gibraltar

Trdnjavo Suomenlinna so zgradili v 18. stoletju za obrambo mesta. Zdaj prihajajo Helsinčani in njihovi gostje sem na oddih in ogled muzejev. Barva in gradbeni slog dolgih vojašnic v varstvu mogočnih granitnih zidov ob obali izdajata pečat ruskih carjev, ki so več kot sto let vladali Suomenlinni in vsej Finski. Na otoku Kustaanmiekka vladajo granitni objekti iz časa švedske oblasti. Dobro ohranjene kazemate in okopi se menjavajo z zaokroženimi obrambnimi zidovi, izza katerih pa štrlijo proti morju čokati 11-colski topovi. Če vam ne zadošča le obhod otokov, si oglejte Ehrensvärdov muzej na otoku Susisaari. Otroci se lahko razvedrijo v Muzeju lutk in igrač.

Helsinki –   s čarom in morjem

Ogledi z ladjicami

Na Suomenlinno pridete najhitreje s trajektom, ki vse leto pluje med Trgom in trdnjavskimi otoki. Bodite pozorni na to, da so muzeji pozimi odprti le deloma ali pa sploh zaprti. Če bi radi doživeli Suomenlinno kot del idiličnega otoškega sveta pred Helsinki, se odločite za krožno plovbo. Poleti se na Trgu (Kauppatori) in Hakaniemenotiju po 10. uri začenjajo različno dolgi ogledi z ladjicami. Na plovbi se odpirajo raznovrstni pogledi: trdnjavske zgradbe Suomenlinne, zasanjane poletne hišice in vile, ladjedelnica in pristanišče ter panorama mestnega središča. Na otoku je veliko prostorčkov za piknik v naravi.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: shutterstock

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri