Nekaj nadvse napetih dni iz časov, ko je med Grki in Trojanci divjala desetletna vojna, je antični grški pesnik Homer pred 3000 leti odtegnil zgodovinski pozabi z epom Iliada, ki ga danes pozna cel svet.
Zahvaljujoč velikemu posluhu za največje svetovne klasike naših največjih knjižnih založnikov pa imamo Slovenci prav te dni to veliko čast, da lahko 70 let po prvem slovenskem prevodu Iliade pozdravimo nov prevod izbranih spevov.
Tokrat so ti prišli izpod peresa prevajalke Jelene Isak Kres, ki je iz celote 24 spevov in 15.693 heksametrov v novo knjigo zbirke Kondor zbrala in prevedla devet njih, preostalim petnajstim pa bo mogoče slediti prek povzetkov.
Kakor zgoraj, tako spodaj!
Zgodba, ki jo ep Iliada pred očmi bralcev mojstrsko izriše skozi verze daktilskega heksametra, nam je vsem dobro znana.
- Zgodba je postavljena v zadnje leto desetletne vojne med Grki in Trojanci, ki se je začela zaradi kuge v grškem taboru, prepovedane ljubezni trojanskega princa Parisa in špartanske kraljice Helene ter spora med mogočnim mikenskima kraljem Agamemnonom in Ahilom, najhrabrejšim bojevnikom na svetu. In da bi bila stvar še nekoliko bolj zapletena, se v preplet osebnih človeških dram in v navzkrižja političnih interesov glavnih akterjev neprestano vmešavajo še samovoljni in muhasti bogovi. Še več. Prav bogovi naj bi bili v prvi vrsti zaslužni za to, da je do vojne sploh prišlo, na tehtnico razmerij vojskujočih se sil na Zemlji pa nikoli ne prenehajo vplivati.
Zdrahe, ljubosumja, maščevanja in neprestani boj za oblast so po Homerjevem videnju namreč še kako doma tudi na Olimpu.
- »Na svatbo Ahilovih staršev morske nimfe Tetis in kralja Peleja so povabljeni vsi bogovi, razen boginje prepira, Eride. Ta iz užaljenosti in maščevanja vrže med svate zlato jabolko z napisom »najlepša«. Boginje Hera, Atena in Afrodita se zanj sporečejo, za razsodnika pa izberejo trojanskega princa Parisa. Vsaka ga poskuša na svoj način podkupiti. Hera mu obljubi kraljestva sveta in oblast, Atena modrost in slavo, Afrodita pa najlepšo žensko na svetu in srečo v ljubezni. Paris izbere slednjo in s tem Trojancem nakoplje sovraštvo drugih dveh boginj. Afrodita kasneje svojo obljubo izpolni tako, da Parisu pomaga pri ugrabitvi lepe Helene, žene špartanskega kralja Menelaja. Slednji s svojim bratom, mikenskim kraljem Agamemnonom, zbere ogromno grško vojsko in z njo odrine proti Troji.« - wikipedia, Iliada
Iliada kot navdih za številna dela
Zgodbe posameznikov, katerih usode je zaznamovala vojna vihra, so najprej po poti ustnega izročila, nato pa tudi številnih variacij zapisov, prevodov in ponatisov ne le preživele stoletja, temveč postale tudi eden največjih zakladov svetovne literature. Priznanja avtorju, ki je pred tisočletji neverjetno nazorno in natančno opisal grozote vojne, pa še danes prihajajo iz sveta sodobne kulture in celo popkulture.
Ko je leta 2004 na velika platna prišel eden najbolj spektakularnih filmov vseh časov - Troja, ga je producent in režiser Wolfgang Petersen pospremil z naslednjimi besedami: "Pravijo, da se v vojni razkrijeta človekova najslabša in najboljša plat. Toda vojna je katastrofa za vse vpletene. Film bo pokazal prizore množičnih spopadov, kakršnih gledalci še niso videli, težišče naše zgodbe pa je človek, ujet med zmage in poraze. O tem je v Iliadi pisal Homer. Mislim, da v tritisočletni zgodovini ni bilo pisca, ki bi nazorneje in natančneje opisal grozote vojne. Toda v njegovih epih človeško nesrečo zasenči brutalnost, gledalci pa bodo v filmu začutili resnične ljudi, ki so se znašli v teh grozljivih okoliščinah."
In če holivudski inačici Homerjeve zgodbe lahko priznamo zasvojljivo privlačnost (tudi po zaslugi nadvse zvezdniške zasedbe), pa se resnici o takratni grški družbi bolj verodostojno približajo dokumentarni žanri.
Zgodovinar Michael Wood je tako leta 1985 za BBC posnel znano serijo šestih oddaj 'Iskanje trojanske vojne', ki danes velja za eno najboljših dokumentarnih serij v zgodovini britanske televizije. Serija je po vsebinski plati povsem prestala preizkušnjo časa, 'čeprav so hlače in frizure nastopajočih včasih očarljiv spomin na osemdeseta leta'.
Woodove filme desetletja kasneje z novejšimi dognanji dopolni dokumentarec 'Resnica o Troji' iz leta 2004, v katerem Manfred Korfmann za BBC predstavi še izsledke zadnjih izkopavanj na Hisarliku.
Slavna zgodba izpred tisočletij svoje mesto seveda ni našla zgolj na malih in velikih zaslonih, temveč se je veliko pred tem že zrcalila v raznovrstni umetnosti, pa tudi v številnih pesmih, gledaliških igrah in romanih.
Izrazno moč te zares davne pesnitve med drugim dokazujejo še ponarodeli izrazi, ki izhajajo neposredno iz Iliade. Med najbolj znanimi frazemi tako veljata jabolko spora in ahilova peta.
Pa pesnitev?
Čeravno je nov slovenski prevod Iliade izjemnega kulturnega pomena za Slovence, se založniki ne nadejajo kakšnega večjega prodajnega uspeha. Takšnih knjig, pa naj so še tako pomembne in znane, ljudje namreč ne kupujejo. Še več. Redko si jih tudi izposojajo v knjižnicah.
Ahilova jeza
Ker gre verjeti, da bi nas vse skupaj prav prebiranje Homerjevih verzov še najbolj približalo grški družbi v obdobju od 12. do 8. stoletja pr. št., si v nadaljevanju izposojamo nekaj prvih verzov iz prvega speva novega prevoda Iliade, ki nosi zgovoren naslov:
- Ahilova jeza
Jezo, boginja, zapoj, zamero Pelida Ahila,
hudo gorje, nič koliko ran je zadala Ahajcem,
vrste najdrznejših duše je strpala v Hadove veže,
kupe junaških teles pa v trganje psom prepustila,
v lahkomno žrtje ujedam, saj Zevs tako je odločil,
vse odkar sta se prvič sporekla in sprta razšla se
kralj Atrid, vladar, in Ahil, božanski bojevnik.
Kdo od bogov je vnel med njima prepir in sovražnost?
Sin Leroje in Zevsa, ki ves razsrjen nad kraljem
kugo je vojski poslal, da smrt po ljudeh je kosila,
kazen za to, ker je kralj ponižal duhovnika Hrisa.
Hrises je namreč prišel do jadrnih ladij Ahajcev
z goro neštetih darov, ker hotel je hčer odkupiti.
V rokah je nosil načelek Apolona, spretnega strelca,
- zlatemu žezlu v okras – in prosil je zbrane Ahajce,
najbolj od vseh pa Atrida, oba poveljnika vojske:
»Vama, Atrida, in drugim Ahajcem v okretnih golenkah
dajo naj večni bogovi, živeči v olimpijskih doovih,
zrušiti Priama mesto in srečno domov se vrniti,
meni pa vrnite hčer in sprejmite moje darove,
bojte se Zevsa sinu, Apolona, spretnega strelca!
