Pekoča korenina daje pomakam, ribam in zelenjavi izrazit kulinarični pridih. A kaj pravzaprav vsebuje hren in ali je res tako zdrav, kot ga hvali ljudsko zdravilstvo?
Hren je bela korenina rastline Armoracia rusticana, ki je pri uživanju hrustljava in ostra. Kljub podobnemu imenu hren ni isto kot redkev. Oba sicer spadata med križnice, vendar sta povsem različni rastlini. Pri hrenu jemo korenino – del, v katerem rastlina shranjuje svoje dragocene hranilne snovi.
Mimogrede: v Nemčiji (zlasti na Bavarskem), v Avstriji in Južni Tirolski je hren znan kot kren. Beseda ima slovanske korenine in pomeni približno »tisto, kar te spravi v jok« – kdor hren kdaj sveže nariba, takoj ve, zakaj.
Najpomembnejša dejstva o hrenu na kratko
Svež hren vsebuje približno 80 odstotkov vode – zato spada med zelo nizkokalorično korenasto zelenjavo.
Korenina vsebuje veliko vitamina C ter folata, kalija, kalcija in magnezija, ki podpirajo normalno delovanje živčnega sistema, mišic in imunskega sistema.
Značilni so glukozinolati (gorčična olja), ki se pri ribanju spremenijo v pekoča gorčična eterična olja – ta delujejo antibakterijsko, pospešujejo prekrvavitev in redčijo sluz.
Zaradi intenzivnega okusa se hren odlično obnese kot začimba za omake, pomake, prelivi in zelenjavne jedi – surov ohrani največ ostrine.
Hren ima sezono od oktobra do aprila; v tem času je lokalno pridelan in najbolj aromatičen.
Kdaj ima hren sezono?
Svež hren ima sezono od jeseni pa vse do pozne pomladi. Ker se odlično skladišči – če je shranjen na hladnem in vlažnem prostoru – ga lahko najdemo tudi izven glavne sezone, na tržnicah ali v dobro založenih trgovinah.
Kako prepoznati kakovosten hren?
Kakovosten hren prepoznate že na prvi pogled: sveže korenine so čvrste, gladke in enakomerno svetle. Lupina naj bo nepoškodovana, brez temnih lis ali razpok.
Kakovosten svež hren ima rahlo pekoč, oster vonj – znak, da vsebuje veliko gorčičnih olj. Če je korenina mehka, gobasta ali nagubana, pomeni, da je že dolgo skladiščena ali pa je bila neustrezno hranjena.
Pri nakupu preverite, da hren ni prerezan, saj ostrina v stiku z zrakom hitro popušča. Doma ga hranite na hladnem, temnem in rahlo vlažnem mestu – tako ostane več tednov svež in aromatičen.
Hranila v svežem hrenu
Svež hren spada med najbolj hranilno bogato korenasto zelenjavo. V preteklosti so ga zaradi dobre obstojnosti vzeli celo na dolge morske poti – kot zaščito pred skorbutom. Tudi danes je cenjen kot del uravnotežene prehrane.
Hren vsebuje malo kalorij, a veliko vlaknin in vitamina C. Prisotni so tudi folat, kalij, kalcij in magnezij, ki podpirajo pomembne presnovne procese. Poleg teh hranil hren vsebuje še številne druge koristne sestavine, ki dodatno prispevajo k njegovemu aromatičnemu in zdravemu profilu.
Ostrina hrena: gorčična olja
Hren vsebuje dve ločeni komponenti: glukozinolate (predhodnike ostrine, vezane na sladkor) in encima mirozinazo. Dokler sta ločena, se ne zgodi nič. Ko pa hren naribamo, prerežemo ali žvečimo, se sestavini združita in sprostijo se hlapna eterična gorčična olja – ta povzročijo znano pekoče občutje. Gorčična olja hitro izhlapijo in se razgradijo s toploto.
V raziskavah so aktivirana gorčična olja pokazala protimikrobne in protivnetne učinke. Hren lahko tako pomaga pri boju proti bakterijam in vnetjem. Deluje tudi kot naravni pospeševalec prekrvavitve in pomaga pri odpiranju dihal, zato se pogosto uporablja pri prehladih – zaradi ostrine daje občutek »prečiščenega nosu«.
Hren vsebuje tudi druge koristne rastlinske snovi
Poleg gorčičnih olj hren vsebuje flavonoide in fenolne kisline – naravne zaščitne snovi rastlin.
Flavonoidi so barvila, prisotna npr. v jagodičevju, čebuli ali jabolčnih lupinah.
Fenolne kisline so aromatične spojine iz iste družine.
Obe skupini delujeta antioksidativno – lovita proste radikale in ščitita celice. Pri daljšem kuhanju se njuna količina opazno zmanjša.
Svež hren ali hren iz kozarca?
Hren najdemo tudi kot prah ali suhe kosmiče – ti so praktični in dolgo obstojni. Pri sušenju vlaknine in minerali ostanejo, izgubi pa se velika količina vitamina C in gorčičnih olj. Zato je za poln okus in ostrino najbolje uporabiti svež hren.
V trgovinah je na voljo tudi hren iz kozarca (t. i. namizni hren). Tega običajno zmešajo z kisom, soljo in sladkorjem, zato ima več kalorij in maščob kot sveža korenina.
Kako pripraviti hren?
Svež hren se redko je kot zelenjava – uporablja se predvsem kot pikantna začimba k ribam, govedini, v omakah, dipih in zelenjavnih jedeh. Pred uporabo ga je treba olupiti, saj je lupina trda in rahlo oleseneva.
Postopek: odrežite konca in hren olupite z lupilcem ali ostrim nožem. Nato ga drobno naribajte – najbolje na stekleno ali inox strgalo, saj gorčična olja lahko reagirajo s kovino in postanejo grenka.
Sveže nariban hren je najbolje uporabiti takoj, da ohranite največ arom in ostrine.
Nasvet za milejši okus: sveže nariban hren lahko zmešate s smetano ali jabolkom – to nekoliko ublaži ostrino, ne da bi ubilo aromo.
Recept: Klasična hrenova omaka
Sestavine:
2 žlici masla
2 žlici moke
250 ml zelenjavne juhe
100 ml smetane ali rastlinskega nadomestka
2–3 žlice sveže naribanega hrena
1 čajna žlička limoninega soka
sol, ščepec sladkorja
Priprava:
V loncu raztopite maslo.
Dodajte moko in mešajte v gladko zmes.
Počasi prilijte juho in mešajte, da se zgosti.
Dodajte smetano in zavrite.
Odstavite in vmešajte sveži hren.
Začinite z limono, soljo in sladkorjem.
Hrenov sirup proti prehladu
V naravni medicini se hren uporablja kot pomoč pri prehladu. V kombinaciji z medom pospešuje prekrvavitev in odpira dihala.
Sestavine:
200 g svežega hrena
400 g tekočega medu
Priprava:
Hren drobno naribajte in dajte v steriliziran kozarec.
Prelijte z medom in premešajte.
Zaprite in pustite 18–24 ur na hladnem in temnem.
Precedite in prelijte v stekleničke.
1–2 čajni žlički pomagata pri prehladu.