Pred 40 leti je ta fotografija obšla svet in se za vedno vtisnila v spomine milijonov.
Fotografija, preprosto naslovljena 'Dekle iz Afganistana', je upodabljala prodorne zelene oči in obraz otroka, zaznamovanega s skrbjo in negotovostjo begunskega življenja.
Sharbat Gula je postala simbol ne le človeškega trpljenja, temveč tudi izjemne notranje moči, kljubovanja in odpornosti v soočenju z norostjo vojne.
Mnogi se sprašujejo, kje je to dekle danes. Se je vrnilo v svojo opustošeno domovino ali je našlo zatočišče nekje daleč stran? Šele 17 let po tem, ko se je njen obraz leta 1985 pojavil na naslovnici National Geographica, je svet izvedel njeno ime – Sharbat Gula.
Življenje z njo ni bilo prijazno. Ameriški fotoreporter Steve McCurry, ki je delal za slavno revijo, jo je leta 1984 našel v begunskem taborišču na meji med Afganistanom in Pakistanom. V dekliški šoli je prvič zagledal tiste neverjetne zelene oči dvanajstletne deklice. Čeprav je v skladu s tradicijo poskušala skriti obraz, jo je McCurry s pomočjo učiteljice vseeno uspel fotografirati.
Napis pod nejnim foto portretom se je glasil: "Zaskrbljen pogled razkriva strahove afganistanske begunke."
Sharbat je kasneje priznala, da se spominja le jeze, ki jo je čutila med fotografiranjem. V njeni kulturi je bilo razkrivanje obraza in navezovanje očesnega stika z moškimi zunaj družine dojeto kot akt vsiljivosti in McCurry v resnici ni imel dovoljenja, da bi jo fotografiral.
Ta fotografija je McCurryju nato prinesla svetovno slavo, medtem ko je Sharbat Gula za vse skupaj izvedela šele leta 2002, ko jo je McCurry spet poiskal.
Trpko življenje begunke
Njeno življenje je bilo žal tipično za mnoge ženske v Afganistanu. Mamo je izgubila, ko je bila stara komaj osem let. Kot tisoči njenih rojakov je iskala varnost v Pakistanu. Leto dni po tem, ko je bila posneta znana fotografija, je zapustila šolo in se pri komaj 13 letih poročila z lokalnim pekom. Prisilne poroke so žal del tradicije v tej regiji, kjer dekleta pogosto poročijo, preden odrastejo, izobraževanje pa ostaja sanje. Žensko življenje tam je vredno manj kot življenje kamele.
Kmalu je rodila prvega od petih otrok. Ena od njenih štirih hčera je umrla pri 22 letih in za seboj pustila dvomesečnega dojenčka. Izgubila je tudi moža, ki je umrl zaradi hepatitisa C.
Od deportacije do azila v Italiji
Leta 2016 so jo v Pakistanu aretirali zaradi bivanja s ponarejenimi dokumenti. Po 15 dneh pridržanja so jo deportirali nazaj v Afganistan. V Kabulu jo je sprejel takratni predsednik Ashraf Ghani, ki ji je obljubil finančno pomoč – hišo in 700 dolarjev na mesec za življenjske in zdravstvene stroške. Ko pa so talibani leta 2021 zavzeli Kabul, je morala Sharbat znova pobegniti. Tokrat je z družino prispela v Italijo, kjer so istega leta dobili status begunca.
Na vprašanje, kako je vse to preživela, je odgovorila, da je bila to 'božja volja'.
Globalni fenomen
Ko jo je Steve McCurry ponovno našel, je bila Sharbat v svojih tridesetih in takrat je prvič izvedela, da je postala globalni fenomen.
"Ta fotografija mi je povzročila veliko težav ... Raje bi, da sploh ne bi bila posneta," je Sharbat priznala v intervjuju za La Repubblica leta 2022. Dodala je, da je v afganistanski kulturi nesprejemljivo, da se ženska pojavi na fotografijah.
Svoje mnenje je deloma spremenila šele, ko je spoznala, da je postala 'vir podpore in pomoči mnogim ljudem, ki so bili v istem begunskem peklu'.
Njen osebni boj
Njen največji življenjski boj je bil usmerjen v izobrazbo hčera.
Zdaj, ko živijo v Italiji, si zanje želi 'svobodno izbiro'. Za La Repubblica je med drugim povedala, da si želi, da bi ena od njenih hčera postati zdravnica, Sharbat pa je obljubila, da bo storila vse, da se ji ta želja uresniči.
Niso jo prepoznali
"Vesela sem bila, da nihče ni vedel, kdo sem," je povedala Sharbat.
Italijani so bili prijazni, a jezikovna ovira ji je oteževala komunikacijo. V bolnišnici so jo zdravniki prepoznali, a sprva niso verjeli, da je to res ona.
Danes je stara komaj 53 let, a njen obraz nosi sledi vseh življenjskih stisk. Pa vendar njene oči ostajajo enake - prodorne, polne kljubovanja in ponosa. Za vedno bo ostala 'Dekle iz Afganistana', simbol moči in upanja, tako kot najbolj znana umetniška dela.
Njena zgodba je opomnik, da se za vsako slavno podobo skrivajo resnične usode, pogosto težje, kot si lahko predstavljamo.
Vir: Telegraf
- Preberite si tudi: Sirska državljanska vojna skozi oči domačina