Svetovno znana indijska aktivistka že tri desetletja svari pred nevarnostmi gensko spremenjenih semen in hrane, s katerimi razpolaga peščica korporacij, ki tako izvaja svetovni prehranski totalitarizem.
Večkrat nagrajena pisateljica, avtorica knjižnih uspešnic, kot sta Ukradena žetev in Nasilje zelene revolucije, in svetovno znana okoljska aktivistka se je pred 65 leti rodila v Dehradunu ob vznožju Himalaje. Kot predstavnica najvišje kaste brahmanov je vedno živela v obilju, a kljub temu ni izgubila čuta za socialno pravičnost. Po študiju jedrske fizike v Indiji je v ZDA doktorirala iz filozofije, pozneje pa je na različnih evropskih in ameriških univerzah pridobila še več častnih doktoratov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pridružila ženskemu gibanju, ki je takrat nasprotovalo sečnji gozda v severni Indiji. Okoljevarstvena aktivistka je postala desetletje pozneje, ko se je v ZDA udeležila konference o biotehnologijah in prihodnosti hrane.
Takrat svet še ni poznal gensko spremenjenih organizmov, udeleženci konference pa so jih že napovedovali in se zavzeli za nujnost zaščite gensko spremenjenih semen, ki jih bodo razvili. »Ugotovila sem, da želijo zaščititi življenje, življenje pa ni inovacija. ZDA in Evropa sta bila premajhna trga in korporacije so želele svetovni trg, zato so potrebovali zakon o intelektualni lastnini. Hoteli so izdelati GSO (gensko spremenjene organizme) in jih brez testiranja vsiliti preostalemu svetu,« je Shiva na vprašanje, kako je postala okoljevarstvena aktivistka, odgovorila novinarju časopisa The New Yorker Michaelu Spectru (25. avgusta 2014). Ob vrnitvi v New Delhi, kjer živi, je ustanovila organizacijo Navdanya, ki si prizadeva za zaščito raznolikosti, integriteto živih virov, še zlasti naravnih semen, promocijo organskega kmetovanja in pravično trgovino. Njena organizacija je kmalu postala nacionalno gibanje, poznano tudi širše po svetu.
Prezir do industrijskih semen!
Shiva je prepričana, da je mogoče svetovno populacijo prehraniti s tradicionalnim organskim kmetijstvom. Po zaslugi gibanja, ki ga vodi, Indija, doslej ni odobrila GSO za prehrano ljudi, kljub temu pa so ti v Indiji pogosti. Shiva je zelo kritična do korporacij, ki vodijo industrijo semen, njena kritika pa je usmerjena tudi proti Svetovni banki, Svetovni trgovinski organizaciji in ZDA, ki podpirajo korporacije, kakršna je denimo Monsanto, s čimer sta se proizvodnja in zaščita semen po njenem mnenju spremenili v prehranski totalitarizem. Kmetijska biotehnologija zato ogroža milijarde kmetov in njihovih družin po vsem svetu, ki so odvisni od svojih pridelkov.
Shiva svari pred prevladujočim monokulturnim industrijskim kmetijstvom, povezanim z umetnimi gnojili, pesticidi, uporabo fosilnih goriv, ki ob omejenih količinah pitne vode nesprejemljivo obremenjuje planet in njegove naravne vire in si prizadeva za raznolikost posevkov, boljšo skrb za zemljo in več podpore ljudem, ki to zemljo vsak dan obdelujejo. Toda dilema, kako prehraniti naraščajočo svetovno populacijo, ostaja. Doslej je namreč veljalo, da prehraniti več ljudi pomeni pač obdelati več zemlje, a to v prihodnosti, do konca stoletja naj bi svetovna populacija zrasla na 10 milijard, ne bo več mogoče, opozarjajo strokovnjaki, ki so prepričani, da se rešitev skriva v naprednih biotehnologijah. Indijska aktivistka se s tem ne strinja in prezira vsako seme, vzgojeno v laboratoriju. Kakorkoli, kmetijske površine z gensko spremenjenimi rastlinami se povečujejo, tako sta danes gensko spremenjeni kar polovica pridelane soje in tretjina vse koruze na svetu.
Samomori indijskih kmetov
V Indiji po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsake pol ure nekdo naredi samomor. Posebno pozornost je pritegnil podatek, da je samomorov največ med kmeti na podeželju, in sicer v času rasti posevkov. Manj kot 20 odstotkov indijskih kmetov zavaruje svoje posevke. Draga semena, draga posojila, dolgovi, ki jih ob slabi letini ni mogoče poplačati, naj bi bili glavni razlogi, ki indijske kmete tako pogosto pahnejo čez rob. Shiva za epidemijo samomorov med kmeti krivi korporacije in njihova gensko modificirana semena bombaža – BT bombaž, v katere so dodali DNK-bakterije Bacillus thuringiensis, ki sama proizvaja insekticid proti bombaževim škodljivcem, predvsem bombaževemu rilčkarju. Kar 90 odstotkov vseh površin, na katerih pridelujejo bombaž v Indiji, je posejano z dragimi gensko spremenjenimi semeni bombaža, ki terjajo draga gnojila in pesticide, vse skupaj pa visoka posojila.
Čeprav v Indiji od leta 2001 velja zakon The Farmers Right, po katerem imajo kmetje pravico do shranjevanja, uporabe, sejanja, izmenjave, prodaje in delitve semen, se kmetje vseeno odločajo za vsakoletni nakup industrijskih semen, ki zagotavljajo večji donos in boljši dobiček. »Kmetje umirajo, ker korporacija Monsanto kuje dobičke s posedovanjem življenja, ki ga ni ustvarilo,« je prepričana Vandana Shiva. Aktivistka meni tudi, da je uživanje gensko spremenjene hrane odgovorno za številne bolezni in motnje, kot so avtizem, diabetes, Alzheimerjeva bolezen in ledvične odpovedi.
Besedilo: Slavka Brajović // Fotografije: Profimedia
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču