Inkovska lilija: Roža pisanih barv z eksotično očarljivostjo

22. 4. 2018 | Vir: Jana
Deli
Inkovska lilija: Roža pisanih barv z eksotično očarljivostjo (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Če želite svojim cvetličnim gredam dodati kanček eksotike, posadite inkovsko lilijo. Njeni cvetovi žarijo vse leto. Vendar je barvita košata trajnica samovoljna: bujno cveti le, če stoji na svetlem v humusni, kisli zemlji in jo malo podprete.

Domovina inkovske lilije (Alstroemeria) so Južna in Srednja Amerika ter Avstralija in Nova Zelandija. Inkovske lilije, ki jih ponujajo pri nas, so gojeni vrtni hibridi, ki imajo večinoma gene več divjih vrst. Najpomembnejša osnovna vrsta večine vrtnih oblik je zlata inkovska lilija (Alstroemeria aurea). Švedski botanik Carl von Linné je vrsto poimenoval po svojem rojaku, trgovcu Claesu Alströmerju, ki ga je močno zanimala botanika.

Rast

Alstroemeria je dobro razvejana, košata trajnica iz družine lilijevk, ki s korenikami dobro prenese sušo ali zimske temperature v tleh. Odvisno od sorte njena višina variira med 30 in 90 centimetri.

Listi

Inkovska lilija ima na steblih zelo veliko koničastih, svetlo zelenih listov, ki se obračajo proti svetlobi, so suličasto oblikovani in imajo gladek rob.

Cvetovi

Inkovska lilija očara z živahnimi barvnimi odtenki. Eksotično oranžni, rumeni, beli, rožnati ali rdeči lijakasti cvetovi stojijo skupaj v kobulih in se odprejo stokratno od junija do septembra. Vpadljivi so notranji cvetni listi, ki so pogosto drugačne barve in imajo nežne, temne črte ali pike.

Rastišče

Rastlina potrebuje zaščiteno rastišče z veliko svetlobe in čim manj vetra, da dolgo cveti. Na gredi se dobro znajde tudi v polsenci.

Tla

Inkovske lilije imajo rade tako kot rododendron in hortenzije hranljivo, humusno, kislo, vlažno in prepustno zemljo. V apnenčastih, ilovnatih tleh se ne počutijo dobro.

Sajenje

Spomladi je edini pravi čas za sajenje inkov­skih lilij. V vrtnarijah in vrtnih centrih jih ponujajo v loncih ali z golimi koreninami v obliki korenik, zavite v vrečke. Korenike po starem vrtnarskem pravilu aprila posadite v zemljo tako globoko, kot so velike.

Nega

Pomembno je, da inkovske lilije poleti niso dolgo v suhi zemlji. Posebej v loncih jih je treba redno zalivati. Na gredi jih spomladi pognojite z gnojilom za rododendrone in hortenzije. Če junija vidite, da cvetenje peša, trajnice znova pognojite. Na balkonu ali terasi lahko cvetoče razkošje spodbudite s tekočim gnojilom. Inkovske lilije vse poletje poganjajo nova cvetna stebla. Pocvitanje pospešite tako, da odcvetele poganjke pravočasno odrežete.

Pisane barve, eksotična očarljivost

Delitev

Inkovsko lilijo lahko dobro delite. Najboljši čas za to je spomladi, brž ko poženejo prvi poganjki. Koreniko previdno izkopljite iz zemlje in jo narežite na približno 10 do 15 centimetrov dolge kose. Preden jih posadite, korenine na koreniki skrajšajte. Zadostuje, če inkovsko lilijo pomladite vsakih pet let.

Zimska zaščita in prezimitev

Z izjemo klasične sorte Orange King so inkovske lilije pri nas prezimne. Zato korenike na gredi pokrijte s plastjo listja, komposta, zastirke iz lubja ali dračja. Inkovske lilije, ki rastejo v posodah, lahko skupaj s posodo prezimite na svetlem ali temnem mestu pri temperaturi od 10 do 15 stopinj Celzija. Izkopavanje in skladiščenje korenik ni priporočljivo. Če grozijo pozne zmrzali, je priporočljivo, da mesto sajenja pokrijete. Sadike v loncih posadite na gredo ali v zaboje šele po ledenih svetnikih. Na splošno naj bi občutljive korenike zaščitili prvo zimo po sajenju.

Uporaba

Inkovska lilija je zaslovela kot obstojno rezano cvetje. Južnoameriška lepotica je razkošna poletna gostja tudi na cvetlični gredi – ne le v Angliji, kjer spada med najbolj priljubljene gredne trajnice in jo lahko občudujete na skoraj vsakem vrtu. Obstaja tudi veliko privlačnih kompaktnih sort za zaboje in posode, ki poleti krasijo balkone in terase. Višje inkovske lilije se na gredi rade naslonijo. Brez naravnih opor so pogosto videti nekoliko skuštrane. Kot žive opore so primerni rododendroni in azaleje. Potrebujejo podobna tla, s temnimi listi pa tudi poudarijo svetilnost cvetov inkovskih lilij. Trave, kot so šaši (Carex) in bekice (Luzula), jelenov jezik (Asplenium scolopendrium) in ter prezimne fuksije dobro pristajajo k slogu trajnice.

Sorte

Tudi pri nas lahko kupite veliko različnih hibridov inkovske lilije. Barve cvetov in velikosti izpolnijo vse želje. Nujno moramo omeniti dva lepa klasika. Tigrasta lilija 'Orange King' (Alstroemeria aurea) je velika od 50 do 60 centimetrov, ima oranžne cvetove s škrlatno vijoličastimi progami in je prezimna. Dišeča inkovska lilija (Alstroemeria aurea x caryophyllea) je velika od 80 do 120 centimetrov in ima dišeče, sončno rumene do pet centimetrov velike cvetove s temnimi pikami.

Pisane barve, eksotična očarljivost

Razmnoževanje

Semena inkovske lilije kalijo neenakomerno dlje časa in le pri določeni temperaturi. Zato je razmnoževanje s setvijo primerno le takrat, ko želite vzgojiti nove sorte. Vrtni hibridi inkovske lilije se praviloma razmnožujejo z delitvijo korenik. Možno jih je razmnoževati tudi s potaknjenci: najbolj raščava so mlada stebla predvzgojenih korenik. Odlomite jih na koreniki in posadite v vlažno zemljo za vzgojo. Na svetlem mestu z dovolj toplote v tleh tvorijo zanesljive korenine pod prozornim pokrivalom.

Bolezni in škodljivci

Polži resda radi planejo po svežih zelenih poganjkih inkovskih lilij, sicer pa rastline niso dovzetne za škodljivce in bolezni.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju