Zakaj so tuje reči vedno bolj vabljive kot domače?
Recimo masaža. Če je tajska, mora biti pač nekaj posebnega?
Nisem ljubiteljica masaž, a ker me je na tole tajsko povabila prijateljica, nisem mogla reči ne. Doživetje, vam povem! Začelo se je tako, da me je prijazna Tajka peljala v neko sobo in me tam pustila. Kaj naj zdaj? Ogledala sem si inventar in prevohala oljčke, čez čas se je Tajka vrnila in rekla: Ready? Kaj ready, sem vprašala in ugotovila, da bi se morala medtem sleči in se stuširati.
Should I take my clothes off?
Yes, everything.
Everything?!, sem si mislila in dala dol modrček, spodnje hlačke sem pa pustila gor in si mislila, glej, ženska, z dovoljenjem. Ampak moja sramežljivost je očitno ni motila, saj ni protestirala.
Potem sem se morala uleči z obrazom dol na tisto mučilno napravo, ki ima luknjo za brado in nos. Rahlo klavstrofobično. Začela me je grobo pritiskati po nogah, moje telo je protestiralo, ampak sem mu rekla, glej, Ema, potrpi, to smo plačali in ne more biti tako slabo. Potem mi je stopila na stegna in začela pritiskati še na hrbet. Sledilo je vlečenje, pritiskanje, mečkanje, natezanje, ni da ni, dobila sem vse, kar sem plačala (oziroma je prijateljica plačala), in še malo več, se mi je zdelo.
Vmes sem vlekla frise, vredne Mr. Beana, in verjetno tudi zastokala, ker je Tajka rekla: Boli? To je bila očitno edina slovenska beseda, ki jo je znala, in odgovorila sem, ne, vse je okej. Še malo, Ema, sem si rekla, mogoče imam srečo in smo plačali najkrajšo masažo. Žal je nisem mogla vprašati, koliko časa bo mučenje še trajalo, ker moje angleščine ona ne bi razumela, jaz pa njene ne.
Najhuje je bilo proti koncu, ko me je masirala okrog prsi. OMG, sem si mislila, samo da ne začuti kake zatrdline. Jaz namreč zelo pazim, da se ne tipam okoli prsi, ker ne želim začutiti tam česa takega, kar tja ne sodi. A kdo je njej dovolil, da to počne? Nezaslišano, sem si mislila, maserji taki in drugačni me vidite zadnjič v življenju.
Po kaki uri mi je končno dovolila, da se dvignem, bila sem presrečna, da je konec, ampak še ni bilo konec. Five more minutes, je rekla, mi zvila roke za hrbet in me upognila v rebrih. Kot da jaz tega sama ne znam, to delam dvakrat na teden pri jogi. Ne potrebujem neke Tajke da me upogiba v rebrih. Ampak naj ji bo. Verjetno je mislila, da mi dela uslugo. Na koncu se je priklonila, sklenila roke na prsih, se še enkrat prijazno nasmehnila in odšla.
Počutila sem se res bedno. Kaj sem pomislila, vam raje ne povem, ker se besedica začne s 'f', ampak ne morem verjeti, da ljudje za to neumnost plačujejo po 50+ EUR. Jaz plačam manj kot 40 za mesečno karto za fitnes, kjer lahko svoje telo mučim sama toliko, kolikor sama hočem, ne pa da me muči nekdo drug, kolikor je njega volja. In to plačam za cel mesec, ne za eno uro. Ta svet je res nor.
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec