V majhni ruski vasi so ljudje izginjali več let, vsi pa so verjeli isti zgodbi. Šele ena podrobnost v hiši edine preostale prebivalke je razkrila resnico, ob kateri zaledeni kri.
Leta 2002 je Galina Ivanova policiji prijavila izginotje svojega brata Vladimirja Ivanova. Povedala je, da je 51-letni Vladimir s partnerko Ano Kuzmino živel v vasi Podbornoje v Puškinogorskem okrožju Pskovske oblasti ter da je sestro obiskoval večkrat na mesec. Ker pa se ji zadnjih šest tednov ni oglasil, je v strahu, da se mu je zgodilo kaj hudega, zaprosila policijo za pomoč.
Obiskala je tudi Podbornoje, kjer ji je Vladimirjeva partnerka povedala, da je po prepiru pred šestimi tedni zapustil dom in ga od takrat ni več videla.
Policija začne preiskavo
Policija je prijavo sprejela in začela iskati pogrešanega. Ob obisku Podbornoja so ugotovili, da gre za skoraj zapuščeno vas z le nekaj naseljenimi hišami. Ana Kuzmina je ponovila isto zgodbo, kot jo je povedala Vladimirjevi sestri - da je po družinskem prepiru odšel neznano kam. Policija je razpisala iskanje tudi v sosednjih regijah, vendar brez uspeha.
Še eno izginotje v isti vasi
Nekaj mesecev pozneje, leta 2003, je v Podbornoju izginila še 64-letna Galina Volčihin. Njeno izginotje je prijavil nekdanji mož Anton Seregin. Policiji je povedal, da se je nameravala preseliti k sorodnikom v Sankt Peterburg in da ji je ponudil pomoč pri selitvi. Ko je ob dogovorjenem času prišel ponjo, je ni bilo doma, hiša pa je bila zaklenjena. Tudi pri sorodnikih se ni nikoli pojavila.
Policija je zaslišala vaščane, ki so enotno trdili, da je res odpotovala v Sankt Peterburg. Povedali so celo, da so njen odhod proslavili s pijačo in da jo je Ana Kuzmina pospremila do avtobusne postaje ter jo posadila na avtobus. Policisti so domnevali, da se ji je med potjo nekaj zgodilo, vendar za njo niso našli nobene sledi.
V Podbornoju so ostali le še trije prebivalci, a že mesec dni pozneje je izginil še eden.
Izginotja se nadaljujejo
Tokrat je izginil 44-letni Vladimir Šmit. Alarm je sprožil njegov prijatelj Sergej Jefimov iz bližnje vasi Ščegli. Policiji je povedal, da je bil Šmit zelo zadržan človek, ki je večino časa preživel v skoraj zapuščeni vasi, pogosto pa je zahajal v Ščegli na pogovor in pijačo z domačini.
Policisti so bili zmedeni - to je bil že tretji prebivalec Podbornoja, ki je izginil brez sledu.
Nepričakovan preobrat
V jezeru blizu Podbornoja so našli truplo ženske. Domačini so jo prepoznali kot 69-letno Ljubov Baskakovo, predzadnjo prebivalko vasi, ki je tam imela počitniško hišo. Obdukcija je pokazala, da je umrla zaradi udarca s težkim predmetom. Ni bilo dvoma, da gre za umor.
Policija je zdaj utemeljeno domnevala, da je ista oseba ubila tudi pogrešane vaščane, zato je vse primere združila v eno preiskavo.
Edina preostala prebivalka Podbornoja je bila Ana Kuzmina. Preiskovalci so se začeli zanimati zanjo in odkrili presenetljivo preteklost.
Rodila se je leta 1952 v Groznem, pozneje pa živela v Naljčiku, glavnem mestu Kabardino-Balkarije. Leta 1993 je bila obsojena na devet let zapora zaradi umora lastne matere.
Po osmih letih prestane kazni je bila pogojno izpuščena in se preselila v Podbornoje. Policija sicer ni imela neposrednih dokazov proti njej, vendar je sum vse bolj padal nanjo. Ko so pridobili sodno odredbo za hišno preiskavo, so obiskali njen dom.
Koledar je razkril resnico
Med preiskavo so policisti opazili koledar na steni. Bil je iz prejšnjega leta, en datum pa je bil posebej prečrtan. Ko so Kuzmino vprašali, kaj pomeni, je mirno odgovorila, da je tistega dne umrl njen mož.
Uradno sploh ni bila poročena, živela pa je s partnerjem Vladimirjem Ivanovom - prvim izginulim prebivalcem Podbornoja.
To, da je tako samozavestno govorila o njegovi smrti, je pri policistih vzbudilo še večje sume. Odpeljali so jo na zaslišanje, kjer je naposled spregovorila.
Njeno priznanje je pretreslo celo izkušene kriminaliste.
Serija umorov
Kuzmina je priznala, da je Vladimirja Ivanova med prepirom ubila. Njegovo truplo je skrila v močvirju. Zaradi dejanja ni čutila obžalovanja. Na koledarju je označila datum njegove smrti, da ga ne bi pozabila ob obletnici.
Po njegovi smrti je ostala brez denarja, zato so ji pomagali sosedje. Še posebej ji je stala ob strani Galina Volčihin. Nekaj mesecev pozneje se je upokojenka odločila preseliti k sorodnikom v Sankt Peterburg. Njen odhod so res proslavili, Kuzmina pa naj bi jo pospremila na avtobusno postajo. Pred tem sta se ustavili še pri Galinini hiši po njene stvari.
Tam je Galina ugotovila, da je njena pokojnina izginila. Ko je Kuzmina spoznala, da jo je razkrila, jo je ubila, saj ni želela znova končati za zapahi. Truplo je zakopala v svoji kleti.
Nekaj časa pozneje jo je obiskal Vladimir Šmit. Med pitjem ji je povedal, da sumi, da je vpletena v izginotji Ivanova in Volčihinove. Te besede so zanj pomenile smrtno obsodbo. Tudi njegovo truplo je odvrgla v močvirje.
Ljubov Baskakova ji ni storila ničesar. Toda Kuzmina je bila prepričana, da jo gleda z nezaupanjem in sumi, zato se je odločila odstraniti tudi njo.
Obsodba
Priznanje Ane Kuzmine je trajalo več ur. Policisti so opazili, da je bila po njem videti mirnejša in bolj sproščena. Odredili so psihiatrični pregled, ki je na njihovo presenečenje pokazal, da je bila ob storitvi kaznivih dejanj popolnoma prištevna.
Na sojenju je skušala vzbuditi usmiljenje in sočutje, vendar neuspešno. Obsojena je bila na 21 let zapora.
Vas Podbornoje je od takrat popolnoma zapuščena. Ana Kuzmina je leta 2019 umrla v zaporu.
