Dnevniki razkrivajo presenetljivo podobo slavnega znanstvenika
Avtor Peter von Becker v knjigi Einsteinovi protokoli pripoveduje osupljivo zgodbo o pozni ljubezni Alberta Einsteina do Johanne Fantove. Ta je svoje pogovore z Einsteinom skrbno zapisovala v dnevnikih, ki so bili odkriti šele leta 2004. Becker jih je analiziral in uporabil kot glavni vir za svojo knjigo.
Globoko zanimanje in osebni pogledi
Pogovori, ki jih je Einstein vodil s svojo spremljevalko, razkrivajo njegove politične poglede, globoko zanimanje za umetnost in glasbo ter osebni pogled na svet. "Podrobno ji je pripovedoval, kaj se mu je dogajalo čez dan, o čem je razmišljal, kaj je bral ali poslušal," navaja von Becker.
Transkripti so bili odkriti v Princetonu v New Jerseyju, kjer je Einstein dolga leta raziskoval na Inštitutu za napredne študije. Avtor ob tem poudarja: "Bil sem navdušen, da sem lahko pokukal v srce in um najznamenitejše osebnosti 20. stoletja, morda celo našega časa. V teh pogovorih se iz prve roke začuti vsakdanja čustva starejšega Einsteina."
Dodal je, da je bil fizik tudi v poznih letih odprt za novo, strpen do drugačnih mnenj in 'presenetljivo bister v svojem živem zanimanju za politiko'.
Kritika kapitalizma in oboroževanja
Einstein je bil odločen kritik kapitalizma in kopičenja orožja v času hladne vojne. "Da, jaz sem stari revolucionar, kot vedno praviš – da, sem, politično sem še vedno Vezuv, ki bruha ogenj," je zapisal februarja 1954.
Kritiziral je tako oboroževalno tekmo med Vzhodom in Zahodom kot tudi neomejeni kapitalizem z njegovimi ekstremnimi bogastvi. Branil je tudi očeta atomske bombe Roberta Oppenheimerja, ki je bil tarča obtožb o simpatiziranju s komunizmom.
Von Becker ocenjuje, da bi Einstein danes gotovo nastopil kot nasprotnik predsednika Donalda Trumpa in omejevanja svobode govora: "Tako kot v času McCarthyjeve ere, ko so ameriški konservativci vsakega kritičnega duha imeli za komunista."
Judovski izvor in odnos do Izraela
Zaradi svojega judovskega porekla je bil Einstein pod nacističnim režimom označen za 'državnega sovražnika številka ena'.
Med Hitlerjevim vzponom je živel v tujini in se nikoli več ni vrnil v Nemčijo. Po holokavstu je podprl ustanovitev Izraela kot varnega zatočišča za Jude, a hkrati ostal kritičen do mlade države. Vedno je odločno zagovarjal enakopravnost med judovskimi Izraelci in arabskimi Palestinci, kar zveni izjemno sodobno.
Magnet za posebneže
Einstein, ki je umrl leta 1955 v starosti 77 let v New Jerseyju, je bil do zadnjega ena izmed najbolj prepoznavnih osebnosti v svetu znanosti. V pogovorih se je opisoval kot 'magnet za vse norce tega sveta'.
Sam je dejal: "Jaz sem magnet za vse nore ljudi, a tudi oni zanimajo mene. Rekonstrukcija njihovega razmišljanja je moj hobi. Teh ljudi mi je iskreno žal, zato poskušam, kolikor morem, pomagati."
Vir: SWR.de
- Preberite si tudi: Ko je Einstein umrl, je patolog ukradel možgane: 44 let kasneje ob analizi vsi ostali brez besed