Nadomestna mati iz Kanade je odkrito spregovorila o svoji izkušnji in razkrila, kaj ji je bilo najtežje, ko je nosila otroka za druge. Kot pravi, to ni bil trenutek, ko je otroka predala staršem.
33-letna fotografinja in mati petih otrok se je leta 2019 odločila, da postane nadomestna mati, potem ko je spoznala, koliko parov se sooča z neplodnostjo. Bila je nadomestna mati za dva gejevska para, celotno izkušnjo pa je opisala kot nekaj, kar ji je dalo močan občutek smisla in izpolnjenosti.
Čeprav nosečnost zanjo ni bila nekaj novega, je priznala, da ni bilo lahko. Ob skrbi za pet otrok se je morala spopadati tudi z običajnimi nosečniškimi težavami - slabostjo, utrujenostjo in bolečinami v hrbtu.
O tem, kaj je zavestna odločitev
"Odločila sem se, da postanem nadomestna mati, ko sem spoznala, koliko ljudi se muči z zanositvijo," je povedala. Pravi, da se šele takrat zares zaveš lastne sreče, ko nosečnosti potekajo brez zapletov in ko že imaš družino.
"Niti zavedala se nisem, kako srečna sem, da imam pet otrok in da so vse moje nosečnosti potekale zelo dobro. Preprosto sem čutila, da lahko moje telo naredi nekaj dobrega za nekoga drugega," je dejala.
Dotaknila se je tudi pogostih odzivov okolice - stavka, ki ga je, kot pravi, slišala neštetokrat: "Jaz tega nikoli ne bi mogla, otroka ne bi mogla dati." Vendar poudarja, da se v nadomestno materinstvo vstopa z jasnimi mejami in dogovorom.
"Mnogi pravijo, da tega nikoli ne bi mogli, ker se ne bi mogli ‘odpovedati’ otroku, a v ta proces vstopiš popolnoma zavesten, da ga ne boš odnesel domov," je pojasnila.
Predaja otroka ni bila najtežja
Trenutek, ko otroka predaš staršem, je opisala kot čustven, a tudi čudovit - še posebej, ko vidiš, koliko jim to pomeni.
Kljub temu pa pravi, da jo je najbolj prizadelo nekaj, kar se je zgodilo pred porodom in po njem. Trdi namreč, da je bil pravi problem občutek osamljenosti. "Najteži del je bila pravzaprav osamljenost, bili so trenutki, ko sem se počutila popolnoma nevidno," je povedala.
Spomnila se je trenutkov, ki jih nikoli ne vidimo na 'srečnih' fotografijah po porodu. "Spomnim se, kako sem sama sedela v čakalnicah, se soočala z velikimi čustvi ali se brez premora vračala domov k obveznostim, ne da bi imela čas predelati to, kar sem nosila, dobesedno in čustveno," je povedala.
Dodala je še, da obstaja neizrečeno pričakovanje, da nadomestne matere vse 'prenesejo v tišini', ker so se za to pot odločile same, zato se domneva, da se ne bodo pritoževale. "Obstaja to tiho pričakovanje, da se s tem preprosto soočiš sam. Ko pa si z nosečniškimi težavami večinoma sam, je lahko vse skupaj še težje," je dejala.
Kaj pa po vsem tem?
V Kanadi je plačevanje nadomestnih mater protizakonito, zato skozi celoten proces ni prejela finančnega nadomestila. Čeprav ji predaja otroka ni bila najtežja, priznava, da po vsem skupaj pride posebna praznina - nekaj podobnega obdobju žalovanja.
"Vse moje življenje se je vrtelo okoli rojstva otroka za ta par, potem pa je bilo nenadoma vsega konec," pravi.
Kljub temu ne obžaluje, da je bila dvakrat nadomestna mati. Meni pa, da se o eni stvari govori premalo - o potrebi po sistemski podpori ženskam, ki gredo skozi ta proces. "Mislim, da bi bilo čudovito, če bi obstajalo več storitev za nadomestne matere, na primer podporne skupine, da se ne bi počutile tako osamljene," je sklenila.
Vir: B92
Preberite si tudi: 78-letni moški z Alzheimerjem po 39 letih zakona spet zaprosil ženo