Cankarjeva založba je ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne in smrti pisatelja Ivana Cankarja izdala monografijo Leta strahote - Slovenci in prva svetovna vojna avtorjev Petre Svoljšak in Gregorja Antoličiča. Po besedah urednika Tineta Logarja prinaša celosten prikaz obdobja prve vojne, ki ga uokvirjata Cankarjevi črtici.
Bralec bo po Logarjevih besedah v knjigi med drugim izvedel, koliko mož je žrtvoval posamezni del Slovenije, kaj se je dogajalo z dezerterji in kaj se je dogajalo v novinarski sferi, avtorja pa se v knjigi dotakneta tudi ženskega vprašanja.
Na začetku je Cankarjeva črtica Gospod stotnik, knjigo pa zaključi Kostanj posebne sorte, ki po Logarjevih besedah na poseben način osvetljujeta vojna leta. Bolj literarno usmerjen uvod, v katerem obravnava Cankarja, pa je zapisal pisatelj Tone Partljič.
Petra Svoljšak je na današnji predstavitvi poudarila, da prva svetovna vojna na Slovenskem sicer nikoli ni bila prepovedana tema, da pa je bila zabrisana, odrinjena in v senci drugih zgodovinskih procesov. Po Antoličičevih besedah je bila zavest o prvi vojni omejena na to, da je potekala na Soški fronti, čeprav je v resnici močno vplivala na vse slovensko prebivalstvo. Po njegovih besedah je najpomembnejši aspekt knjige, da "od zgoraj navzdol poda pogled na celoto".
Časovno sta po besedah Petre Svoljšak zajela obdobje od prvih dni vojne pa do razglasitve Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot je poudarila, je bil naš prostor v tem času vključen v globalne svetovne procese, zato ne moremo govoriti o dogajanju lokalnega pomena. "Ne bi bilo beguncev, živilskih kart, te dinamike med mesti in podeželjem, če je ne bi ustvaril globalni proces, ki se je imenoval 1. svetovna vojna," je poudarila.
Zgodovinar Andrej Rahten je o knjigi zapisal, da sta v njej združila moči odlična poznavalca tematike. Glede na to, da je Petra Svoljšak avtorica številnih standardnih študij o slovenskem doživljanju prve svetovne vojne, Antoličič pa v zadnjih letih orje ledino na nekaterih manj znanih raziskovalnih področjih, med drugim o poveljstvu jugozahodne fronte v Mariboru, je njuno sodelovanje že samo po sebi dobro napotilo k branju, je dodal.
Zgodovinar Marko Štepec pa je je o knjigi zapisal, da ima med deli, ki obravnavajo prvo svetovno vojno, posebno mesto, in to ne le zaradi svojega obsega, ampak tudi raziskovalne zrelosti, ki skrbno poveže raziskave o življenju vojakov na bojiščih s predstavitvijo vseh ključnih dogodkov in izkušnjo vsakdanjega življenja v zaledju. Vojna, ki je povzročila totalno mobilizacijo vseh človeških in naravnih virov, se po njegovih besedah pred bralcem pokaže v vsej večplastnosti, kot splet diplomatskih, gospodarskih, vojaških in strateških odločitev.
