Jan Plestenjak je na slovenski glasbeni sceni prisoten že 32 let, in čeprav se morda ne zdi tako, so bili njegovi glasbeni začetki težki. Veste, komu je pel, ko je začel graditi kariero?
Borut Pahor je v aktualni oddaji podkasta Mastercard® navdiha gostil "slovenskega superzvezdnika" Jana Plestenjaka, ki se vrača po enoletnem premoru, "pavzi", kot to imenuje sam. Vzame si jo na vsaki dve leti turnej. "Začutim, da se morajo tudi ljudje malo odpočiti od mene, jaz pa mogoče malo od tega tempa, odrov, konstantnega naboja in konec koncev – tudi pesmi je treba napisati," pravi Jan Plestenjak.
V prihodnjih dveh letih se bo zvrstilo po 17 ali 18 njegovih koncertov na leto, kar je precej manj kot včasih, ko jih je 'oddelal' tudi po 32. Zakaj tako manj? "Rad bi, da je manj koncertov, pa da je res vse izbrano in prav narejeno," pravi.
Na začetku nastopal tudi pred samo 20 osnovnošolci
Jan Plestenjak glasbo ustvarja že 32 let, in čeprav se njegovim oboževalcem danes zdi, da je od nekdaj uspešen in suveren na odru, sam pravi, da je bilo na začetku grozno: "Nisem vedel, kaj naj pojem. Mogoče sem imel dve poluspešni pesmi …". Pravi, da je rasel počasi in da se je res 'namatral', njegova pot do uspehov pa je bila dolga. Ko je pri 20 letih prišel s študija čez lužo, je začel graditi kariero. Najprej tako, da je pel po osnovnih šolah. In to skorajda po vseh, od tistih s po 20 učenci do največjih. V dveh letih jih je obiskal 400! Takrat je dobil določene lekcije za vse življenje.
"Sedmi in osmi razredi so neizprosni. Prav nič se ne pretvarjajo, vse znajo jasno pokazati. Ob njih sem se učil obrti, kako delati z občinstvom," se spominja. Potem sta sledila prvi in drugi album, za oba pravi, da jih je naredil slabo, a počasi je našel "svojo špuro". Ker te ljubim z Martino Kajfež v glavni vlogi videospota je bila njegova prva malo bolj uspešna pesem.
"Takrat sem si rekel, da sem naredil nekaj najbolj nepreračunljivega, pa se je najbolj dotaknilo ljudi. Mogoče je prav, da tako delam," se spominja Jan Plestenjak in doda, da ima danes "prigarano srečo", da ima toliko hitov, da ne ve, katerega izločiti, da ne bo koncert predolg. "To je res lep občutek," pravi.
"Naporno je tako živeti ..."
Avtor vseh svojih pesmi (tako besedil kot glasbe) je on sam, in na to avtorstvo je izmed vseh 'nalepk', ki jih ima, najbolj ponosen. "Za pisanje pesmi moraš biti zelo občutljiv in odprt človek. Za vse stvari v življenju, ki pridejo mimo, sem zelo odprt in jih začutim, kar je včasih veliko breme. Naporno je tako živeti, ampak to so vse stimulacije in inspiracije za pisanje pesmi," pripoveduje o svojem kreativnem procesu. Včasih kakšna pesem nastane v pol ure, drugič se s kakšno ukvarja več mesecev. Za hitre pesmi mu je težje pisati besedila kot za balade, ker moraš biti zelo enostaven in hkrati ne banalen, meja pa je tanka.
Vedno najprej nastane besedilo, nato ji na kitari in klavirju doda melodijo. Besedilo mu je najpomembnejše in 'muzika' je tam samo zato, da podpre tisto, kar želi povedati. V zadnjem času, pravi, njegove pesmi pogosto nastajajo med vožnjo: "Vozim se v avtu, poslušam kakšno pesem, ki mi je všeč, se me dotakne in me popelje v en paralelni svet. Včasih se kar ustavim na kakšnem počivališču in začnem pisati."
V vseh teh letih ustvarjanja so prišle (in odšle) tudi krize, ko se mu je zdelo, da je vse, kar naredi, zanič ali pa je bil prisoten strah pred tem, da bi se ponavljal. Danes se s tem ne ukvarja več: "Zdaj sem ta strah dal na stran, saj konec koncev je to moj podpis. Pa kaj, če se malo ponavljam."
Za vsako pesem si želi, da bi postala hit
Pa ve in čuti, da bo določena pesem hit? Že ko piše, si želi, da bi bila hit, in vedno sledi razočaranje, če se to ne zgodi. Včasih ga kakšen hit preseneti. Večja od neba je eden takih, pa danes velja za eno največjih uspešnic. Spomni se tudi zanimive zgodbe s pesmijo Ona sanja o Ljubljani: "Celoten album sem imel posnet. Z nekdanjim menedžerjem sva ga poslušala ob dveh zjutraj, že malo opita. Pa sem mu rekel za eno pesem, da gre zjutraj na radijske postaje. In je rekel: 'To je brezveze. Kaj pa tisto tam?' Mislil je na Ona sanja o Ljubljani. Rekel sem mu, da je ta meni najljubša, toda da ni hit. Rekel mi je, da mora iti ta na radijske postaje."
Tako je Plestenjak ob dveh zjutraj klical svojo piarovko in ji sporočil spremembo. Še danes je hvaležen za tisti nasvet, ki je poskrbel, da je pesem postala velik hit. Vsi njegovi hiti in pesmi nasploh so napisane v slovenščini, saj mu je ohranjanje jezika izjemno pomembno. Občutljiv je ra to, da ga premalo varujemo. Vendarle nas samo dva milijona govori slovenščino, in ta je po njegovih besedah "za mali narod zelo pomembna."
Za Janom Plestenjakom je malo bolj umirjeno leto, ko je lažje in bolj počasi opazoval svet okoli sebe. Nad videnim ni navdušen: "Malo me boli, ker opažam, da je od covida dalje več nesramnosti in malo več arogance v komunikacijah. To me malo prizadene. Ta individualizem, ki ga je covid še bolj poudaril, in ko res vsak misli, da je najpomembnejši na svetu samo on in nič drugega."
Sam zase pravi, da živi srečno življenje in da jamranja ne prenaša, čeprav je sam v življenju veliko preživel in bi se zlahka tudi sam uvrstil med 'jamrovčke', pa tega noče. In čeprav je v svojem početju 'solist' in želi biti zmagovalec, prav nikoli na račun drugih. Ne zato, da bo kdo poražen. Kot pravi sam: "Nikoli prek trupel do cilja". Tistim hudobnim, ki mu hočejo ali so mu hoteli v preteklosti nagajati, se od nekdaj maščuje – z uspehom.
"Ne moreš imeti treh kondomov čez dušo"
Če bi morda pričakovali, da je glasbenikom velika želja imeti izjemno veliko občinstvo, Jan Plestenjak pravi, da mu je vseeno, ali ima pod odrom veliko ali majhno občinstvo. Je pa vsekakor drugače: "Kjer je občinstvo manjše, je več detajlov in fines. Pri velikem občinstvu pa vse dela na energijo. To je tako močan naboj, a le, če si odprt, če imaš srce takole na roki. Ne moreš imeti treh kondomov čez dušo. Zato si seveda tudi bolj ranljiv. Jebiga, pač imaš rano, brazgotino od življenja."
Za njim je ogromno lepih koncertov, nekateri so še malo bolj posebni od drugih. Nikoli ne bo pozabil tistega koncerta v Zagorju, ko je do njega pristopil gasilec in mu izpovedal svojo žalostno življenjsko zgodbo. Povedal mu je, da prav zaradi Jana in njegove pesmi Barka iz perja ni naredil samomora, kar je Jana pretreslo: "Jaz sem bil šokiran. Objel sem ga in sam sebi rekel: 'Pa če je to vse, kar sem naredil v 32 letih – dovolj je, jaz sem zadovoljen.'"
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj