Jana Apih: "Slovenija je privlačna za ljudi, ki si želijo drugačnih turističnih doživetij v naravi!"

Jana Apih: "Slovenija je privlačna za ljudi, ki si želijo drugačnih turističnih doživetij v naravi!" (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik
Vir: Jana
5. 1. 2017

Kaj počne Jana Apih, po kateri je dobila ime revija, katere prispevek pravkar prebirate?

Ko je leta 1971 marketinški guru in poznejši predsednik uprave Dela Jure Apih botroval nastanku nove revije za ženske, ji je dal ime po svoji malo pred tem rojeni hčerki Jani. Ki je, ko smo jo obiskali in povprašali, ali ji to kaj pomeni, prikimala in povedala: »Seveda, moj odnos do Jane je še danes malce čustven. Kot otroku, še zlasti pa v najstniškem obdobju, se mi je to sploh zdelo fino... Vesela sem bila, ko sem slišala, da je po obdobju težav, ko ni izhajala, spet zaživela.«

Sicer pa je življenje Apihove, ki je pri dr. Janezu Bogataju diplomirala iz etnologije in kulturne antropologije, že od začetke karierne poti povezano s turizmom in marketingom. Lahko bi rekli, da jabolko tudi tokrat ni padlo daleč od drevesa ‒ njen oče, ki je pozneje zajadral v novinarstvo in oglaševanje, je diplomiral iz ekonomike turizma in s svojo družino veliko potoval. »Še zdaj se enkrat na leto skupaj odpravimo na daljše potovanje ‒ starša in midva z bratom z družinama,« pojasni Apihova svojo ljubezen do potovanj in hkrati povezanost družine.

Vprašanje trajnosti

Najprej je bila zaposlena pri Slovenski turistični organizaciji, pozneje na različnih marketinških agencijah, zadnja leta pa je njeno delovno mesto zavod GoodPlace s polnim imenom Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace. »Ustanovili smo ga kot družba podobno mislečih,« pravi, »druži nas prepričanje, da moramo slovenski turizem usmeriti v bolj trajnostno smer, kar je tudi zapisano v vseh strategijah našega turističnega razvoja.«

Zavod veliko sodeluje s Slovensko turistično organizacijo, s številnimi občinami in turističnimi destinacijami. »Prav za Slovensko turistično organizacijo smo razvili sistem certificiranja občin na področju trajnostnega turizma Slovenia Green. Gre za standard, ki ga je razvilo in registriralo mednarodno združenje Green Destinations z Nizozemske, priznala pa krovna svetovna organizacija Global Sustainable Tourism Council ter je kombiniran z evropskim standardom, ki ga je razvila Evropska komisija.« Razloži, da gre za kompleksen sistem ocenjevanja občin, ki vključuje okoli sto meril in še nekaj več indikatorjev. »Pri tem se ocenjujejo zelo različni vidiki ‒ skrb za okolje, ločevanje odpadkov, vprašanja ravnanja z vodo in porabe energije, način ravnanja z obiskovalci, ki jih neko okolje še prenese. In še marsikaj drugega. Zelo pomembno je namreč tudi, kako je lokalna skupnost vpeta v turizem, koliko imajo ljudje od njega, ali hoteli in drugi porabniki kupujejo od lokalnih kmetov in izdelovalcev ter ponudnikov storitev ... Gre torej za vprašanje trajnosti z zornega kota turizma.«

Ključne so povratne informacije

V Sloveniji imamo za zdaj 17 turističnih destinacij in nekaj manj ponudnikov namestitev, ki so pridobili certifikat Slovenia Green, še nekoliko več jih je v postopku pridobivanja. »Pri tem so zanje pomembne predvsem povratne informacije. Kako uspešna je neka občina na posameznih področjih, najprej preverimo mi, končno oceno izrečejo na sedežu na Nizozemskem, mi pa jim pripravimo vrsto priporočil za izboljšanje šibkih točk. Certifikat Slovenia Green pa na podlagi tega podeli Slovenska turistična organizacija, ki je tudi lastnica sheme Slovenia Green. Bistvo je v dolgoročnosti delovanja, saj mora vsaka destinacija pripraviti dolgoročni seznam ukrepov.«

Na vprašanje, katera občina je v tem pogledu najboljša, Apihova pove, da Ljubljana. »Kar je presenetljivo. Drugje po svetu praviloma prednjačijo majhni kraji, ne pa velika mesta ali celo državne prestolnice. Ampak Ljubljana je res naredila veliko. Moramo pa povedati, da tudi Novi Gorici manjka le malo do najvišjega, zlatega naziva, ki ga ima za zdaj le Ljubljana. Sem pa prepričana, da je kar veliko občin, ki se še niso zavzele pri pridobivanju certifikata, a izpolnjuje merila za bronasti ali celo srebrni certifikat«.

GoodPlace je močno vpet v mednarodno dogajanje. Sodelujejo pri različnih evropskih projektih, včasih v vlogi partnerjev, včasih kot izvajalci. Letos so v Ljubljani organizirali srečanje Global Green Destinations Day, ki se ga je udeležilo 300 udeležencev z vseh koncev sveta in je bil po sogovorničinih besedah doslej največji dogodek na področju zelenih destinacij na svetu. »V tujini nas vse bolj poznajo in dobili smo več vabil, tudi v Bruselj, kjer smo predstavili svoje izkušnje s certifikatom Slovenia Green. Veliko sodelujemo tudi pri prenosu znanja, še zlasti v države nekdanje Jugoslavije. Prav zdaj intenzivno sodelujemo in vzpostavljamo sistem Green Destination v Makedoniji. S Hrvati pa na primer sodelujemo pri trasiranju daljinske kolesarske poti Transdinaricum.«

Prihodnost v kolesarstvu

Prav kolesarstvo je oblika turizma, ki v zadnjih letih izjemno raste in ki zelo zaposluje tudi Apihovo in njene sodelavce. »Sodelujemo pri projektu Transalp, evropsko zelo znani daljinski gorsko-kolesarski poti, ki ga razvija naš nemški partner. Z njim smo vzpostavili traso Trans Slovenija, speljano od Alp do morja, ki je zlasti med Nemci izjemno zaželena. Sodelavec Jan se prav zdaj intenzivno dogovarja za sodelovanje pri EuroVelu, evropski mreži kolesarskih poti, ki segajo tudi v Slovenijo. Med drugim sodeluje pri pripravi strategij razvoja kolesarjenja v raznih destinacijah. Peter pa je prevzel koordinacijo konzorcija Odprimo poti, v katerega so vključeni vsi tisti, ki jih zadeva razvoj kolesarskega turizma pri nas.«

Jan Klavora in Peter Dakskobler, soustanovitelja zavoda Good Place, sta poleg Apihove tudi glavni organizacijski gonili tolminskega Soča Outdoor festivala, ki je med športniki in ljubitelji narave že postal zelo priljubljen. »Naš zavod namreč deluje dvotirno,« pojasni Apihova. »Na eni strani so omenjeni certifikat in vse, kar je povezano z njim, po drugi strani pa se ukvarjamo s povsem konkretnimi projekti in se bomo v prihodnosti še bolj. Zato smo v letu 2016 tudi registrirali turistično agencijo GoodPlace.«

Nujnost potrpežljivega dogovarjanja

A na omenjenem festivalu, ki ga navaja kot primer dobre prakse v pogledu trajnostne naravnanosti, so morali pred dvema letoma tekmovanje gorskih kolesarjev le dva tedna prej odpovedati. V nasprotju s prejšnjimi leti jim potrebnih dovoljenj zaradi spremenjene zakonodaje ni uspelo pridobiti. Ker želijo obstoječa kolesarska tekmovanja nadgraditi, bodo zadnji vikend v juniju, teden dni pred Soča Outdoor festivalom, organizirali tridnevni dogodek, poimenovan MTB Enduro Trans Julius. »Udeležencem bo ponujal najboljše trase na območju Julijskih Alp,« pravi Apihova.

Pojasnjuje, da imamo pri nas zelo zmedeno zakonodajo. »Slovenija ima izjemno visok odstotek zaščitene narave in zaradi tega je za vse več ljudi, ki si želijo drugačnih turističnih doživetij v naravi, zelo privlačna. Še zlasti pri tem prednjačijo ljudje, ki jih zanima gorsko kolesarjenje. Vendar naša turistična ponudba teh želja ne dohaja. Z zakonodajo smo v marsikaterem pogledu sami sebi zvezali roke. Zaradi neustrezne zakonodaje dopuščamo, da gredo mimo nas velike priložnosti. Marsikje ni mogoče speljati kolesarske trase, pa čeprav ta sploh ne bi pomenila škodljivega posega v okolje. Prepričana pa sem, da je s potrpežljivim dialogom mogoče najti izhod, ki bo po eni strani omogočal varovanje naših izjemnih naravnih vrednot, po drugi strani pa razvoj turizma.« In da ne bi bilo kakšnih dvomov, še doda: »Trajnostnega turizma, seveda.«

Besedilo: Marjan Žiberna // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik