Revija Pil bo v letošnjem šolskem letu obeležila 70 let od izida prve številke na zgolj štirih straneh. Vse odtlej se je Pil tako vsebinsko kot oblikovno zelo preoblikoval.
Časopis za otroke, ki se je razvijal in spreminjal v koraku s časom, še danes mladim pomaga odraščati, rešuje njihove težave in stiske, jih razvredri in odpira teme, ki jih zanimajo.
Pilov 70. rojstni dan so njega ustvarjalci že proslavili v knjigarni Konzorcij. Ob odgovorni urednici Jani Zirkelbach so se tam zbrale tudi urednice, ki so neizbrisno zaznamovale Pil, ter avtorji, ki so soustvarjali njegovo vsebino. Med njimi so bili Marta Lešnjak, Suzana Šoster, Zarja Koliševska, Meta Tavčar, Meta Ornik, Ančka Gošnik Godec, Jelka Godec Schmidt, Vinko Möderndorfer, Slavko Pregl, Zvonko Čoh, Manca Košir, Primož Suhadolčan, Matej de Cecco in drugi.
V naši fotogaleriji si lahko že ogledate, kako prešerno je bilo ob tej priliki tamkajšnje vzdušje.
Jana Zirkelbach ob 70-letnici Pila!
- V nadaljevanju povzemamo intervju, ki ga je za STA z urednico Pila opravila Maja Čehovin Korsika.
Kako je bila revija Pil - tedaj Pionirski list - zasnovana ob začetku izhajanja leta 1948?
Pionirski list je začel izhajati v povojnem obdobju. Bilo je v času socializma, ko so obstajale mladinske delavne brigade in Titovi pionirji. In tudi vsebinsko je bil vezan na to. V bistvu je bil političen časopis, prilagojen otrokom. Prva izdaja je imela zgolj štiri strani. V njem so bile predstavljene delavne akcije, pisalo je, kaj počne Josip Broz - Tito, kje vse je bil, opisoval je vsakdan jugoslovanskih delavcev ali pa poročila z otroških letovanj, denimo z Debelega rtiča. Nekaj je bilo tudi otroških prispevkov, med njimi pisma.
Pionirski list je tedaj mlade spodbujal k pionirskemu delovanju in hkrati spodbujal domovinsko zavest, tudi s predstavljanjem različnih dogodkov, kot sta štafeta in dan mladosti. Pomemben dogodek v okviru Pionirskega lista so bile Jugoslovanske pionirske igre. To je bilo pionirsko tekmovanje, ki je med poletnimi počitnicami potekalo po Jugoslaviji. Na njem so otroci pokazali, kaj znajo, zmorejo in si želijo. Sodelovali so vsi, ki so bil nadarjeni in uspešni na kakšnem področju. Te igre so potekale v tedanjem jugoslovanskem duhu združevanja, v smislu mi smo skupnost, smo ena država. Ta domovinska vzgoja je tudi sicer v reviji prevladovala nekje do leta 1980.
Kdaj je po tem obdobju prišla prva večja vsebinska sprememba v zasnovi Pionirskega lista?
Okoli leta 1965 je zaznati prvi preskok v smislu, da se v reviji pojavi več otroških vsebin. Tedaj seveda ni bilo televizije v vsakem domu, kaj šele interneta in je bilo v ospredju branje. Tu vstopita literatura in strip, zelo znan je Kavboj Pipec in Rdeča pesa ilustratorja Boža Kosa. Moj oče je bil eden prvih urednikov Pionirskega lista in še danes se spomnim, kako je razlagal o tem, katera literarna besedila priznanih avtorjev za mladino in risbe priznanih ilustratorjev so objavljali. V tem obdobju se je uveljavila tudi Pilova pošta. Tedaj so šole pošiljale prispevke svojih učencev, recimo najboljše spise in risbe. Rekla bi, da je bila revija bolj vezana na šole.
Nekje med 70. in 80. letom pa so se začeli vzpostavljati temelji revije, ki jih je zaznati še danes. Poleg otroških prispevkov, ki so se pojavljali nekje do začetka 90-ih let, je prostor v reviji dobil kakšen intervju z uveljavljenim pisateljem, ostajali so stripi, več kot prej je bilo literature. Tudi kakšna reportaža se je našla, pa članki iz naravoslovja, zanimivosti s sveta. Svojo rubriko sta dobila šport in glasba, tudi kakšen film so predstavili. Prišlo je do odmika od domovinske vzgoje k predstavljanju slovenske kulture, a ne popularne, govorimo o kulturi nasploh. V 80-ih letih so se pojavili tudi prvi barvni posterji, že 30 let pa beleži zelo priljubljena rubrika Nasveti tete Justi.
Treba je poudariti, da se osnovni koncept revije po letu 1989, ko se je le ta tudi preimenovala v Pisani list, krajše Pil, ni bistveno spreminjal. Seveda je prihajalo do prilagoditev glede na družbene razmere in na to, da so se tudi sami bralci spreminjali. Bili so drugače vzgojeni, na voljo so jim bile drugačne informacije. Če se Pil ne bi razvijal, preprosto ne bi bil več bran. Vsi uredniki revije od njenih začetkov so bili resnično izbran kader, z veliko občutka do vsebin, ki zanimajo mlade.
Pionirski list je začel leta 1968 mlade s tekmovanjem Vesela šola spodbujati tudi k izobraževanju. Tekmovanje se je ohranilo do danes ...
Idejni oče Vesele šole je bil Ivan Bizjak, izvajati pa jo je začel urednik Igor Longyka. Ideja je bila v sklopu revije zagnati novo aktivnost, ki bi bila za bralce poučna, na koncu pa izvesti tekmovanje. Tako je nastala posebna dvostranska priloga revije, ki ni bila šolska, ampak je vključevala zanimive vsebine iz sveta, logične uganke in podobno. Ilustracije zanjo je prispeval Božo Kos, ki je ustvaril tudi šaljivca Pepeta Napaka. Tekmovanje se je ohranilo do danes, vanj so vključene skoraj vse slovenske šole, naloge pa so zastavljene po različnih težavnostnih stopnjah. Vesela šola je še danes močna dodana vrednost Pila.
Leta 2000 sta soobstajali dve reviji Pil in PilPLUS. Zakaj je prišlo do te delitve?
Tedaj je prišlo do precejšnjega padca branosti Pila in po raziskavah se je pokazalo, da ima revija preveliko ciljno skupino, saj je bila namenjen otrokom od 4. do 9. razreda osnovne šole. Tako smo revijo poskusno razdelili na Pil za mlajše bralce in na PilPLUS za starejše. Nekaj časa se je takšna delitev obrestovala, po razmahu interneta pa so, kot vemo, naklade tiskanih medijev začele vsem padati, seveda tudi nam. Tako smo se pred nekaj leti vrnili zgolj k Pilu, s tem da smo se zavedali, da bomo osmošolce in devetošolce k branju težko pritegnili.
Po zadnji letošnji anketi smo dobili potrditev, da 15-letniki po Pilu ne posegajo več, 14-letnike pa še nekako zajamemo. Zanimivo pa je, da tudi devetošolce in kakšnega gimnazijca nižjih letnikov pritegne naša spletna stran, na kateri deluje svetovalnica. Na njej si vrstniki pomagajo med seboj.
Kakšen pa je sodobni Pil?
Ko sem okoli leta 2000 postala urednica, so vrstniške rubrike v Pilu ostajale neprebrane. Danes so otroci tako drugačni, da jih sploh ne zanima, kaj počnejo njihovi vrstniki na drugih šolah. Opažam, da so se bralci Pila v minulih 15 letih od predhodnikov bistveno spremenili v tem, da so veliko bolj usmerjeni v popularno kulturo. Kljub vsemu pa berejo tudi vrhunsko literaturo za mlade. Recimo zgodbe Vinka Möderndorferja, ki smo jih lani objavljali v Pilu in bodo sedaj izšle v knjigi Ime mi je Andrej, kar požrejo. Sedaj prihajajo že nove Möderndorferjeve zgodbe o Anji.
Želje naših bralcev preverjamo tudi z anketami. Od uveljavitve spleta dnevno prejemam tudi ogromno pošte bralcev, kar mi zelo pomaga pri delu. Tako ugotovim, kaj bi radi brali, kaj jim ni všeč. Mladi bralci so zelo kritični. Hitro napišejo: Kaj ste zdaj to objavili, ni nam všeč!
Kako pa je urednikovati reviji za mlade, ki se po tem, kar ste povedali, zdijo zahtevni in izbirčni bralci?
Kot urednik revije za mlade moraš slediti trendom ter podobnim kakovostnim tujim revijam, da se ti zaiskri kakšna ideja. Skozi moraš razmišljati o tem, katere vsebine bi dodal na novo, katere spremenil. Sicer ti pade naklada in danes so časi na trgu taki, da je treba preživeti. Ni več subvencij, kot so bile na začetku izhajanja revije. A kljub vsemu se s sodelavci trudimo za njeno kakovost - pri tisku, oblikovanju, vsebinah in seveda jeziku. Čeprav je tu in tam v reviji uporabljen sleng, jezik s pomočjo zelo dobrih lektorjev ohranjamo na nivoju.
Glede kakovosti vsebin. Poleg že omenjene vrhunske literature za mlade v revijo vključujemo zanimive in poučne vesti iz znanosti in naravoslovja. Skozi temo meseca ali pa s pomočjo tete Justi predstavljamo bralcem zdrave vrednote v smislu, da imamo vsi kdaj težave, marsikdo kak kilogram odveč ali premalo, itd. zato, da bralce razbremenimo nekih stereotipov, ki jih sistematično vzgajajo nekatere revije.
Mladi bralci imajo preko spleta tudi možnost predlagati, s kom naj napravimo intervju ali pa, katere posterje si želijo v reviji. Prav tako so nam v veliko pomoč pri ustvarjanju glasbene lestvice. Zelo veliko je kontaktnih rubrik. Poleg literature še vedno negujemo tudi strip. Trenutno objavljamo strip Boštjana Gorenca Pižame Šnofijeva druščina z ilustracijami Mateja de Cecca, seveda pa imamo tudi modo in horoskop, popularno glasbo, intervjuje, film in šport.
Trenutno sicer Pilu urednikujem večinoma sama, imam pa mlado pomočnico za glasbo, ker je to področje, ki mu enostavno moraš sproti sledit. Poleg nje mi pomagata še dva mlada urednika spleta in Facebooka. In seveda urednica Vesele šole.
Kaj pa bi rekli o bralcih Pila?
Kar dve tretjini je bralk, ostalo so fantje. Naša ciljna skupina se začne od desetega leta naprej, največ bralcev pa je med 12-letniki. Rekla bi, da to revijo kupujejo negovani otroci. S tem mislim otroci, ki prihajajo iz družin, v katerih jim starši privzgojijo odnos do branja ter radovednost v smislu, da je otrok nato sam željan pridobiti vse več znanja. Kot psihologinja vem, kako pomemben je socialno-izobrazbeni status staršev pri tem. Družina ti daje radovednost, odnos do sveta, možnost spoznavanja vsega in nivo besednega zaklada. Če nimaš vsega tega, težko bereš.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del