Nakupi, obdarovanja, druženja z našimi najbližjimi in poslovnimi partnerji so skoraj postali obveznosti, ki v ta najbolj čaroben čas v letu vnašajo stres. Etnolog Janez Bogataj poudarja, naj si namenimo nekaj miru, hkrati pa tudi veselja, če je bila naša pot uspešna in če smo tudi komu drugemu olajšali njegova prizadevanja. Vzemimo si čas za kreativne dekoracije, pisanje voščil in želja, pozornost do soljudi, okusne praznične jedi, spravo in radost.
Kakšna je vloga decembra v širši perspektivi — skozi zgodovino do danes?
December ni imel vedno vloge meseca praznovanja, saj sta se tudi konec leta in začetek spreminjala. Lahko torej govorimo o obdobju med pozno jesenjo in zadnjimi dnevi zime, ko so ljudje na eni strani doživljali pojemanje sončeve moči in na drugi pričakovali njegovo ponovno rojevanje. Skozi stoletja se je prazničnost vedno bolj 'krčila' in se skoncentrirala v december. Danes pa morda spet doživljamo preobrat: prazničnost se razširja v november, ponekod že v zadnje mesece oktobra. Vedno manj pa je december, zlasti zadnji njegovi dnevi, priložnost, da se ljudje nekoliko umirimo, sedemo in se pogovorimo, kaj smo dobrega in slabega naredili v tekočem letu ter kako si bomo začrtali svoja gospodarska, družbena in duhovna prizadevanja v naslednjem letu.
Kakšen je po vašem mnenju najbolj primeren protokol obdarovanja?
Obstajata dve vrsti prednovoletnega obdarovanja, obdarovanje na poslovni in obdarovanje na osebni, družinski, prijateljski ravni. Prvo obdarovanje se je v zadnjih letih močno "umirilo", kar nas lahko le veseli, saj je še zlasti v Sloveniji pogosto presegalo meje sprejemljivega. K njegovem zmanjševanju je nekaj prispevala tudi davčna zakonodaja, kar je verjetno ena od njenih redkih pozitivnih posledic. Glede preostalega obdarovanja pa naj najprej poudarim, da vrednosti darila ne smemo razumeti v smislu njegove finančne, ampak zgolj duhovne vrednosti. Z darilom naj bi obdarjenega namreč obogatili z novimi spoznanji in znanji in mu omogočili nove možnosti za njegovo ustvarjalnost. Tudi sicer gre obdarovanje v tej smeri, saj je vedno manj takih daril, ki jim rečemo lovilci prahu. V Evropi prejeta darila seveda odvijemo, jih spoznamo, komentiramo. Popolnoma drugačne navade so na primer v nekaterih azijskih okoljih, kjer morajo biti darila še zlasti skrbno zavita, prejemniki pa jih odprejo in pregledajo šele doma.
Kakšni smo Slovenci pri izbiri poslovnih daril?
Prav je, da sta se pomen in finančni obseg poslovnih daril z leti zmanjšala. Kljub temu pa naj poudarim, da je izbiranje poslovnih daril enakovredno zahtevno dejanje, kot je načrtovanje prometa, zaslužka, proizvodnje ... v podjetju. To pomeni, da področja poslovnih daril ne moremo prepustiti značilni slovenski darilni folklori, ki jo imenujemo "všečkanje", in tistim, ki so po navadi njeni nosilci. Pred leti, ko je bilo poslovno obdarovanje na vrhuncu, se je razvijal celo darilni inženiring, torej strokovno načrtovanje in določanje poslovnih daril glede na strukturo poslovnih partnerjev v posameznem podjetju.
Pri izbiranju poslovnih daril je zelo pomembno njihovo pravo razumevanje – daril ne daje firma, ampak oseba iz firme konkretni osebi iz druge firme. Opozoriti je treba še, da z darili ne smemo vdirati v zasebnost obdarjenega, da moramo poznati in spoštovati njegovo kulturno obzorje in iz tega izvirajoče podrobnosti.
Za obdarovanje je najbolj običajen mesec december, vendar so v dobrih in trdnih poslovnih odnosih vse leto določeni dnevi ali priložnosti, ko nekoga obdarujemo. Če že čutimo potrebo po tem, se vprašajmo, zakaj. Predvsem zato, da tudi na tak način utrjujemo poslovne stike in vezi. Seveda o teh zadevah govorim znotraj trdno postavljenih okvirjev, kjer nikoli ne sme biti podkupovanja in drugih sumljivih potez, za katere bi izkoriščali poslovna darila. S pravilno izbranim poslovnim darilom namreč obdarjenega duhovno, in ne finančno obogatimo.
Katere decembrske rituale še poznamo poleg klasične postavitve smrekice?
»Teh navad in obredov je v decembru izjemno veliko in se razlikujejo po posameznih slovenskih pokrajinah. Pogosto pa so to pričevanja in zgodovinski spomini, ki jih označujemo s pojmom kulturna dediščina. Pri tem pa lahko pride do težav. Zelo slabo je namreč, če vsa ta pričevanja izvajamo kot nekakšen "živi muzej" in jih ne prepoznavamo kot izzive za razne oblike inovativne sodobne ustvarjalnosti na področju urejanja bivalnega okolja, priprave prazničnih jedi, izkazovanje pozornosti vsem, za katere nismo našli dovolj časa med letom, za pogovore, za pisanje ali druge načine izrekanja voščil, za poravnavo dolgov in brisanje zamer, sovražnosti in še česa. Za vsa praznična dejanja in vsebine v decembru pa si moramo predvsem vzeti čas in skupaj z najbližjimi pripravljati stopnjevanje prazničnega pričakovanja. Praznika namreč ne moremo kupiti v nakupovalnem središču, lahko ga le ustvarimo!«
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
