Javna razprava o evtanaziji z različnimi mnenji po odprtem pismu bolnice

Javna razprava o evtanaziji z različnimi mnenji po odprtem pismu bolnice (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
29. 1. 2019

V zadnjem času se je ponovno bolj izpostavila razprava o evtanaziji, ki jo je med drugim sprožilo odprto pismo bolnice, ki se zavzema za uzakonitev evtanazije. Zdravniške institucije po drugi strani evtanaziji niso naklonjene ter opozarjajo na morebitne zlorabe.

Upokojena učiteljica in ravnateljica je predsedniku Slovenskega zdravniškega društva Radku Komadini, predsednici Zdravniške zbornice Slovenije Zdenki Čebašek-Travnik in generalnemu sekretarju ustavnega sodišča Sebastianu Neradu poslala odprto pismo. V njem se zavzema za uzakonitev evtanazije v Sloveniji, saj že od rojstva živi z morquio sindromom, ki ji povzroča razpad hrustanca in kosti.

Z evtanazijo bi si tudi lahko uredila človeka dostojno slovo, piše v pismu. Poudarja, da se ne boji smrti, boji pa se bolečine, dolgotrajnega vegetiranja na bolniški postelji in odvisnosti od pomoči drugih. Pismo je objavilo več medijev, skupaj s poročanjem o evtanaziji pa se je v zadnjih tednih vnovič odprla javna razprava o evtanaziji.

Iz Slovenskega zdravniškega društva in Zdravniške zbornice Slovenije so v odzivu za javnost sporočili, da menijo, da je vzrok za ponovno odprtje tega vprašanja v Sloveniji in drugod po svetu predvsem v nezadostnem poznavanju paliativnih metod zdravljenja, predvsem bolečine in depresije, ter neenakih možnostih dostopa do paliativne oskrbe in tudi do psihosocialnih dobrin okolja, v katerem živimo.

Opozarjajo na možne zlorabe tega instituta in navajajo, da evtanazija in zdravniška pomoč pri samomoru po ustavi in zakonodaji v Sloveniji nista dovoljeni.

Na to je opozoril tudi odbor za pravno-etična vprašanja o evtanaziji in pomoči zdravnika pri samomoru novembra lani v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije, ko je zapisal, da je zdravniška pomoč pri samomoru kaznivo dejanje. "Tudi odbor za bioetiko pri Svetu Evrope evtanazije ne podpira, podpira in poziva pa vse članice k podpori in učinkoviti organizaciji paliativne oskrbe umirajočih bolnikov. Tem stališčem sledita tudi slovenska komisija za medicinsko etiko in odbor za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije," so navedli.

Komisija za medicinsko etiko o evtanaziji je 11. decembra podala stališče, da zdravnik lahko zavrne zahtevo za prekinitev življenja s pravico do ugovora vesti. Prav tako so se zdravniki v Hipokratovi prisegi zavezali, da ne bodo nikomur, tudi ko bi ga prosil, zapisali smrtne droge ali ga z nasvetom napeljevali na tako misel. Navajajo tudi pred dobrim letom sprejet prenovljeni slovenski Kodeks zdravniške etike, ki v 29. členu pravi, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.

Tudi v obeh zdravniških organizacijah so danes zapisali, da zdravniki ne bodo dovolili, da jih kdorkoli sili v dejanja, povezana z evtanazijo in aktivno pomočjo pri samomoru, ter da je njihovo poklicno poslanstvo usmerjeno k ohranjanju življenja. Ob tem so spomnili še na leta 1948 sprejeto deklaracijo Svetovnega zdravniškega združenja v Ženevi, ki zdravniku prepoveduje sodelovanje pri evtanaziji in samomoru z zdravniško pomočjo.

Predsednica društva Hospic, kjer se ukvarjajo z oskrbo hudo bolnih ljudi z napredovano kronično boleznijo v zaključni fazi Renata J. Roban je v izjavi za STA dejala, da so njihove izkušnje, da ljudje, ki imajo dovolj sočutno podporo drugih, ki jim pomagajo lajšati simptome, ne izražajo potrebe po evtanaziji. "Verjetno pa so tudi neke izjeme, ki bi jih bilo treba drugače obravnavati. Naše načelo je, da puščamo življenju svoj naravni tok in tudi ne posegamo v odločanje o življenju in smrti, tako da smo za življenje, a ne čisto proti evtanaziji," je pojasnila. Ne bi si pa želeli, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo v nekaterih severnih deželah, ko se ljudje odločajo za evtanazijo samo zato, da se umaknejo svojcem, je še dodala.

Ustavno sodišče primera, kjer bi se postavilo vprašanje evtanazije, še ni obravnavalo. Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez pa je navedel, da širšo razpravo o evtanaziji zelo podpira. "Menim, da jo potrebujemo. Gre za težka vprašanja, s pomembno dimenzijo tako pravnih, medicinskih, socialnih, antropoloških in drugih vidikov, vsem pa so skupna etična izhodišča. Ta vprašanja delijo strokovno in širšo družbo in je nanje izredno težko najti enoznačne odgovore," je izpostavil.

Hkrati je ocenil, da "slovensko družbeno okolje, čeravno je že večkrat načenjalo vprašanja evtanazije, še nikoli doslej ni bilo tako dovzetno do te teme. Razlogi za to so različni, od informacij o razvoju urejanja vprašanja evtanazije v nekaterih državah in razvoja znanosti, a tudi do negativnih posledic ekonomske prosperitete, ki povzročajo medčloveške in tudi medgeneracijske odtujitve".

Slovenska medicinska akademija pripravlja posvet o evtanaziji, ki bo 13. marca in na kateri bodo predstavniki različnih strok poglobljeno spregovorili o medicinskih, pravnih, psiholoških in etičnih vidikih evtanazije ter o izkušnjah v drugih evropskih državah in ZDA.

Priporočamo