Vse se zdi, da tako kot je do zdaj urejeno zdravstveno zavarovanje, ni več vzdržno.
Javno zdravstveno zavarovanje v Nemčiji se sooča z resno finančno krizo. Medtem ko se prispevki vztrajno povečujejo, za leto 2026 pa se napovedujejo nove podražitve, vodilni politiki unije CDU/CSU pozivajo k prestrukturiranju financiranja sistema.
„Zavezanci za prispevke ne smejo več polniti državne blagajne. Zato mora država s proračunskimi sredstvi pokriti stroške storitev, ki niso povezane z zavarovanjem – teh je približno 57 milijard evrov,“ je za Rheinische Post izjavil Johannes Winkel, predsednik Mlade unije (JU).
Tudi namestnik vodje poslanske skupine CDU, Sepp Müller, je poudaril:
„Da bi preprečili nadaljnje naraščanje stroškov dela, morajo biti vse možnosti na mizi. To vključuje davčne subvencije iz zveznega proračuna za storitve, ki niso del zavarovanja, ter uporabo notranjih rezerv sistema.“
Kaj so izvenzavarovalne storitve in koliko stanejo?
Izvenzavarovalne storitve vključujejo vse izdatke zakonskega zdravstvenega zavarovanja, ki ne sodijo pod klasični princip zavarovanja. Največji del teh stroškov predstavlja brezplačno vključevanje družinskih članov – zakoncev, partnerjev in otrok – tako imenovano družinsko zavarovanje. Po podatkih pristojnih institucij gre za približno polovico vseh 57 milijard evrov.
Med druge pomembne postavke sodijo zdravstveno zavarovanje prejemnikov nadomestila Bürgergeld (nove oblike socialne pomoči), kar letno stane okoli 10 milijard evrov, ter nekatere zdravstvene storitve za nosečnice in postopki umetne oploditve.
Zvezno združenje zakonskih zavarovalnic (GKV-Spitzenverband) celo razmišlja o tožbi proti zvezni vladi, ker ta še vedno krije le del stroškov za prejemnike Bürgergelda.
Proračun in predlogi ukrepov
Zvezna vlada od leta 2004 iz davčnih prihodkov sofinancira izvenzavarovalne storitve. Po podatkih Ministrstva za zdravje ta prispevek trenutno znaša 14,5 milijarde evrov. Če bi država v celoti prevzela financiranje teh stroškov, bi se po ocenah strokovnjakov povprečna prispevna stopnja lahko znižala za okoli 0,5 odstotne točke.
Winkel predlaga radikalno zmanjšanje subvencij:
„Prvi korak bi bila temeljita revizija vseh proračunskih postavk in drastično zmanjšanje državnih subvencijskih programov, ki trenutno znašajo več kot 50 milijard evrov. Poleg tega obstaja velik potencial prihrankov v socialnem proračunu, ki naj bi se do leta 2026 povečal za deset milijard – na skupno 200 milijard evrov,“ je dejal.
Ministrstvo za zdravje pod pritiskom
Ministrica za zdravje Nina Warken (CDU) je pod velikim časovnim pritiskom. S finančnim ministrom Larsom Klingbeilom (SPD) se pogaja o dodatnih štirih milijardah evrov pomoči za GKV, da bi se izognili novemu dvigu prispevkov v letu 2026. Proračunski manevrski prostor pa je zelo omejen.
Warkenova je ustanovila strokovno komisijo, ki mora do marca 2026 pripraviti predloge za stabilizacijo prispevkov po letu 2027. Opozorila je, da v tem procesu ne sme biti "prepovedanih tem", vendar priznala:
„Ukrepi lahko le ublažijo dvig prispevkov – preprečiti ga ne morejo.“
Politiki CDU, Winkel in Müller, zahtevajo tudi uvedbo primarnega sistema družinskih zdravnikov, kar pomeni, da bi morali zavarovanci najprej obiskati osebnega zdravnika, preden bi lahko šli k specialistu. Tako bi se zmanjšalo število nepotrebnih preiskav.
Demografske spremembe poglabljajo težave
Kritike in opozorila prihajajo tudi iz vrst zdravstvenih zavarovalnic.
Dr. Jens Baas, direktor zavarovalnice Techniker Krankenkasse, poudarja, da je nujno potrebno hitro ukrepanje: „Če želimo preprečiti dodatno finančno obremenitev državljanov in delodajalcev, mora vlada ukrepati takoj – brez čakanja na poročilo komisije.“
Glavni razlog za nujnost so demografske spremembe: že danes je vsak peti prebivalec Nemčije starejši od 66 let, število starejših od 85 let pa bi se lahko do leta 2055 skoraj potrojilo – s 2,3 na 6,5 milijona, kažejo uradni podatki demografskega portala.
Ugledni ekonomist Martin Werding opozarja:
„Razvoj razmer je alarmanten.“ Brez temeljitih reform bi lahko socialni prispevki narasli s sedanjih 42 % na kar 50 % bruto dohodka. Predlog unije, da država v celoti prevzame financiranje izvenzavarovalnih storitev, bi bil po njegovem mnenju le prvi korak k reševanju zdravstvenega sistema pred demografskim zlomom.
A časa za delne rešitve ni več – generacija baby boom se hitro približuje upokojitvi.
- Preberite si tudi: Zakaj je kefir 'boljši' od jogurta?