Je današnja aktivna generacija stresno najbolj ogrožena generacija vseh časov?

Smo rekorderji v stresu? (foto: Profimedia) Profimedia
18. 5. 2015

Revija Time je pred časom objavila, da današanji mladi odrasli v povprečju še vedno živijo pretirano stresno življenje. Trend se z umikom gospodarske krize pomirja, a skrb ostaja. Ključna razloga za stres? Denar in služba, seveda. Po številkah smo že ena najbolj stresno ogroženih generacij v zgodovini človeštva - tule je 5 razlogov zakaj.

Vzgojeni smo bili, da smo lahko karkoli si želimo in slišimo, da moramo biti čisto vse

Živimo v svetu neskončnih možnosti. In te neskončne možnosti nam dajejo priložnosti, da dosežemo karkoli si želimo. Da postanemo karkoli. Kdorkoli. Zato se zdi neprimerno, celo nerazumljivo, da ne bi poskušali biti vse. Da ne izkoristimo vsakega trenutka za teženje k še več, k še boljšemu - ker vedno imamo lahko še boljšo službo, še več denarja, še več facebook prijateljev, še boljši avto, še lepši nasmeh. Za tisto, kar niti ne vemo, da imamo lahko še boljše, pa nas tako ali tako spomnijo oglasi.

Bi potemtakem bilo bolj smiselno naše otroke učiti, da jim ni potrebno biti vse. Da jim ni potrebno v vsakem trenutku stremeti k maksimalnemu izkoristku svojega potenciala? Morda bi bilo bolje, da jih učimo, da naj ne bodo karkoli si želijo, ampak da naj bodo to, kar so - če si to želijo. Če si ne, naj bodo karkoli drugega. 

Koncept uspeha - da torej v vsakem kotičku življenja dosežeš največ - ni avtomatično recept za srečno življenje. V bistvu je včasih celo nasprotno.

Mislimo, da je realnost tisto, kar vidimo

Razumski del je že tako zelo zatrl duhovno sfero, da moramo biti na obstoj slednjega sproti opozorjeni. Svet sprejemamo tako, kot ga vidimo. Dojemamo, da obstaja tisto, kar vidimo. Da so ljudje takšni, kot se zdijo. Da je situacija zgolj takšna, kot jo dojemamo sami, z našo percepcijo in našimi emocijami. Brez empatije. Ne dopuščamo si možnosti, da za tistim kar vidimo sami, da za tistim, kar dojemamo mi, obstajajo še druge realnosti. Realnosti drugih ljudi. Zakulisje, ki daje naši percepciji drugačno dimenzijo.

Luksuz in zabavo dojemamo kot znak napredne družbe

Smo pozabili, da se k ceneni zabavi obračajo družbe, ki so izgubile svoj smisel? Da je zaslepljenost z lahkotno zabavo le maska pred realnostjo? Bi upali priznati, da smo se v našem lovu na pasivne užitke, statusne simbole in umetne kulturne fenomene spremenili v nenasitne pošasti, ki morajo v svoji nesposobnosti, da se prizemljijo, neprestano konzumirati? Naš cilj bi moral biti najti smisel v življenju, ki ga živimo, ne v življenju, ki se pretvarjamo, da ga živimo.

Počutimo se razkrite

Vsi nas neprestano gledajo. Na eni strani nas to moti, na drugi strani brez tega niti ne znamo več živeti. Živimo v družbi, kjer nas neprestano nekdo opazuje, sodi, nadzoruje, analizira. In to družbo smo si izbrali sami. Ne zato, ker bi želeli živeti paranoično življenje, ampak zato, ker nam to, da se pred nekim zamišljenim občinstvom (recimo na facebooku) kronološko izpisujejo dogodki našega življenja, daje občutek zvezdništva. Rezultat tega je, da življenja ne vodimo tako, kot bi ga sami hoteli, ampak tako, da bo izpadlo "dobro" pred našim občinstvom. 

Posledično se je pričel iz tega razvijati trend introvertiranosti. Ljudje, ki si želijo samote. Ki si želijo izolacije. Ljudje, ki ne želijo pobegniti od ljudi - ampak od svojih misli. 

Biti pomirjen je slabšalno, deloholičnost in pomanjkanje čustev pa se razumeta kot normalno

Nismo programirani, da bi bili neprestano pomirjeni in zadovoljni. Veste kako vemo? Ker potem bi bili. Biti pomirjen in zadovoljen je namreč super stanje. Problem je le, ker če si, potem okolica misli, da je s teboj nekaj narobe. Da si očitno len ali pa da nimaš dovolj dela. Da si opustil upanje in se več ne trudiš biti vedno boljši. Če bi si danes vzeli prost dan, bi imeli slabo vest? 

Občutek pomirjenosti in zadovoljstva pride zgolj s trenutkom, ko sprejmete stanje v katerem ste. Ne glede na vse. Ko brez upiranja sprejmete dejstvo, da je to vaša situacija, da so takšna vaša čustva in da se vem za vse to ni potrebno nikomur opravičiti.

Priporočamo