Je pozitivno razmišljanje sreča na ukaz?

Je pozitivno razmišljanje sreča na ukaz? (foto: profimedia) profimedia
30. 3. 2017

Vsi bi radi bili srečni. Knjige za samopomoč ponujajo vrsto nasvetov, kako povečati srečo in odvrniti negativne misli. Nadrejeni hočejo, da njihovi zaposleni izražajo veselje in radost na delovnem mestu. Edini odgovor na vprašanje »Kako si?« je vesela beseda »Dobro!«, ki je izrečena s širokim nasmehom. Danski psiholog pa pravi, da ima kultura pozitivizma tudi temno plat.

Profesor psihologije na danski univerti Aalbork, Svend Brinkmann, pravi, da sreča ni ustrezni odziv na marsikatero življenjsko situacijo. Še slabše: pretvarjanje, da smo srečni, lahko povzroči pravo čustveno opustošenje.

Sreča na ukaz

»Prepričan sem, da bi morale naše misli in čustva odražati svet okrog nas. Ko se zgodi nekaj slabega, nam mora biti dovoljeno, da imamo negativna čustva, saj tako razumemo svet,« pravi Brinkmann. Življenje je občasno čudovito in lepo, a zna biti tudi tragično. Bližnji nam umrejo, izgubimo jih. Če so nam dovoljena samo pozitivne misli, nas lahko realnost tragičnih dogodkov še bolj presune, ko se ti zgodijo.

Brinkmann opozarja, da je v delovnih okoljih zahteva po izražanju pozitivnih misli in sreče postala »skoraj totalitarna«, vztrajanje pri principu »srečnega zaposlenega« pa označi za nekakšno vrsto »miselnega nadzora«. Opozarja, da številna podjetja v ZDA porabijo veliko denarja, da bi zaposlene oblikovali v ljudi, ki delujejo srečo. To pa ne počnejo zaradi altruizma. »Ko delate z ljudmi in v ekipi sodelavcev, so osebnostne lastnosti zelo pomembne. Zato so tako na udaru, saj marsikdo hoče izkoristiti ljudi in njihovo čustveno življenje,« trdi Brinkmann. Pravi, da je to temna plat pozitivizma. Človeška čustva postajajo dobrina, kar pomeni, da se lahko kaj kmalu odtujimo od njih.

Iz polja službenega v polje zasebnega

Živahno in pozitivno vzdušje v delovnem okolju je sicer dobrodošlo, a se kmalu pojavi tveganje, da bo prevladovalo tudi v zasebnem okolju posameznika. Kultura pozitivnosti ne bi smela preprečevati razprav o travmah, krizah in tragičnih dogodkih med prijatelji.

Pritisk na ljudi, da (p)ostanejo srečni je vsekakor voda na mlin sferi samopomoči. Knjige, ki nam dopovedujejo, kako naj postanemo srečni, lahko pripeljejo do tega, da imamo škodljiv odnos do čustev, pravi Brinkmann. Zamisel, da lahko vsak doseže stanje sreče namiguje na to, da so nesrečni ljudje sami krivi za svoje stanje.

Tudi negativna čustva so pomembna

Moramo se zavedati, da negativna čustva igrajo pomembno in zdravo vlogo v načinu našega razumevanja sveta in odzivov na dogodke. Krivda in sram sta bistvena za ohranitev občutka morale. Jeza je upravičen odziv na krivico. Žalost nam pomaga preboleti tragedijo. Tudi sreča je lepa – a le, če se od nas ne zahteva, da smo nenehno srečni.

Priporočamo