Ljudje se sprašujejo, ali je voda iz pipe res brez tveganj za zdravje.
Voda iz pipe je povsem varna za pitje. A kako je s sledovi hormonov, protibolečinskih zdravil in antibiotikov, ki so jih znanstveniki vse pogosteje odkrili v pitni vodi? Je to nevarno, kako pogosto se kakovost preverja – in ali ima smisel uporabljati gospodinjske filtre za vodo? Na ta vprašanja je za revijo Öko-Test odgovoril Jochen Kuckelkorn z nemške Zvezne agencije za okolje (Umweltbundesamt), biolog in vodja toksikologije za pitno in kopalno vodo.
💧 Je pitje vode iz pipe res varno?
V Nemčiji (in širše v Evropi) je to pogosto predmet razprav. Ljudje se sprašujejo, ali je voda iz pipe res brez tveganj za zdravje.
Kuckelkorn pojasnjuje:
»Res je, da v okolju odkrivamo vedno več sledi zdravil – protibolečinskih, antibiotikov, hormonskih in drugih. A razlog ni večja onesnaženost, temveč izboljšana kemijska analiza, ki zdaj zazna količine v območju nanogramov na liter, torej milijardink grama.«
To pomeni, da so snovi, kot so diklofenak, karbamazepin ali oksipurinol, res zaznane – a v izjemno nizkih koncentracijah, ki niso nevarne.
⚗️ So te koncentracije res tako neškodljive?
Da. Na primer: fenazon (zdravilo proti bolečinam in vročini) je bil v pitni vodi zaznan v koncentraciji 0,4 mikrograma na liter. Za primerjavo: terapevtski odmerek za odraslo osebo znaša okoli 300.000 mikrogramov, kar pomeni 375.000-krat več.
Tudi pri drugih učinkovinah so razlike podobno velike.
»Tudi če bi vsak dan popili dva litra vode, bi bili še vedno daleč pod vsemi vrednostmi, ki bi lahko vplivale na zdravje,« pojasnjuje Kuckelkorn.
🧬 Kaj pa hormoni iz kontracepcijskih tablet?
Najpogosteje omenjen je etiniilestradiol, sintetični estrogen. V vodi se sicer pojavi, a v koncentracijah, ki za človeka niso problematične. V okolju pa je lahko škodljiv – pri ribah in vodnih organizmih povzroča motnje razmnoževanja, v eksperimentih pa so samce spremenili v samice.
🔍 Kako pogosto se voda preverja?
Hormoni, antibiotiki in zdravila niso del redne zakonske kontrole pitne vode, saj jih uredba o pitni vodi ne navaja posebej. Kljub temu vodovodna podjetja redno preverjajo kakovost virov – še posebej tam, kjer so v bližini bolnišnice, domovi za ostarele ali farme živali.
Če odkrijejo sledi zdravil, se vključijo krajevni organi in okoljski inštitut.
🚱 Ali torej ni razloga za skrb?
»Naše pitne vode ne moremo šteti za popolnoma 'sterilno', vendar je njena kakovost zelo visoka,« pravi Kuckelkorn. »Količine, ki jih zaznamo, so tako nizke, da bi bilo njihovo popolno odstranjevanje nesmiselno – zahtevalo bi energijsko zelo potratne postopke (npr. obrnjeno osmozo), ki bi močno podražili vodo, brez dejanske koristi za zdravje.«
📈 Zakaj se kljub temu več zdravil pojavlja v vodi?
Razlog je demografski: prebivalstvo se stara, zato se poraba zdravil povečuje.
Več zdravil pomeni več izločkov, ki po kanalizaciji delno končajo v okolju.
Kljub temu:
»Do zdaj nismo zaznali nobenih koncentracij, ki bi bile zdravstveno zaskrbljujoče. Pitna voda v Nemčiji je varna in visoke kakovosti,« poudarja Kuckelkorn. »Veliko zmede povzročajo družbena omrežja, kjer se širijo neutemeljeni strahovi.«
🧾 Kako se zagotavlja visoka kakovost vode?
Trenutna uredba o pitni vodi natančno določa, da v vodi ne sme biti snovi, ki bi bile zdravju nevarne. Okoljska agencija ima sezname referenčnih vrednosti za posamezne snovi, ki so bile že zaznane, in jih vodovodna podjetja redno spremljajo.
Če se pojavi nova snov, za katero še ni podatkov, se opravijo laboratorijske raziskave (npr. genotoksične in hormonske analize), da se preveri njen vpliv na zdravje.
🧪 Kako se izboljšuje odstranjevanje teh snovi?
Nova Evropska direktiva o čiščenju odpadnih voda predvideva uvedbo četrte stopnje čiščenja v čistilnih napravah – z uporabo ozona, UV-svetlobe ali aktivnega oglja. Ta dodatna faza lahko učinkovito odstrani številne mikroonesnaževalce.
Poleg tega morajo vodovodna podjetja opraviti celovite ocene tveganja za svoje vodne vire – pomemben korak za trajnostno zagotavljanje kakovosti pitne vode.
🧫 Od kod sploh prihajajo ostanki zdravil?
-
Del prihaja iz farmacevtske industrije, ki pa ima strogo nadzorovane čistilne sisteme.
-
Velik delež pa izvira iz gospodinjstev – ko ljudje zdravila zaužijejo, jih del izločijo ali speremo s kože pri umivanju.
-
Tudi živinoreja prispeva k izločanju antibiotikov in drugih zdravil.
🌍 Kaj lahko storimo sami?
Kuckelkorn svetuje:
»Obrišite, ne spirajte! Če uporabljate mazila z diklofenakom, si roke obrišite s papirjem in ga vrzite v smeti, ne spirajte pod vodo. Tako močno zmanjšate vnos zdravil v okolje.«
Tudi ostanke zdravil nikoli ne mečite v stranišče, temveč jih oddajte v zbirne centre za nevarne odpadke ali z gospodinjskimi odpadki.
🧴 So gospodinjski vodni filtri koristni?
»Ne priporočamo jih,« pravi Kuckelkorn. Razlog: če se filter nepravilno uporablja, se lahko razmnožijo bakterije, kar je večje tveganje kot tisto, ki bi ga filter odpravil.
Najbolje je, da:
-
uporabljate hladno vodo za pitje in kuhanje,
-
pustite, da voda nekaj sekund teče, če je stala čez noč,
-
nato jo lahko brez skrbi pijete – če je hladna in sveža, je varna.
💡 Zaključek
-
Pitna voda v Nemčiji (in podobno v večini EU) je varna in kakovostna.
-
Sledi zdravil so prisotne v zelo nizkih, znanstveno neškodljivih količinah.
-
Največ tveganja predstavljajo nepravilno uporabljeni gospodinjski filtri, ne pa sama voda.
-
Najboljša rešitev: zmanjšajte vnos zdravil v okolje in zaupajte sistemu nadzora kakovosti pitne vode.