Jernej je po izobrazbi akademski kipar in restavrator, ki v najetem ateljeju v Šiški ustvarja pretežno izdelke iz lesa. Čeprav se navdušuje nad tradicionalno japonsko obrtniško kulturo, prisega na lokalne ustvarjalne materiale – les, kamen in glino.
Zakaj ste se odločili za študij kiparstva na akademiji za likovno umetnost?
Oče je kipar in restavrator in od malega sem bil rad v domačem ateljeju. Na gimnaziji se je bilo treba odločiti in študij kiparstva se mi je takrat zdela edina prava izbira. Nisem toliko razmišljal o tem, da bom imel zagotovljeno službo v družinskem podjetju, ampak sem gledal na to, kaj želim početi v življenju. Po diplomi sem naredil še magisterij iz restavratorstva in strokovni izpit, da sem izpolnil vse formalne pogoje za opravljanje restavratorskega dela. Potem je prišla kriza ...
Vas je kriza prisilila k ustanovitvi lastnega ateljeja?
Izdelke iz lesa sem delal že prej, navadno za prijatelje ob posebnih priložnostih. Potem pa so me začeli spodbujati, še najbolj pa sestra, naj se tega lotim bolj resno. In sem si rekel: Zakaj pa ne? Tako sem v drugi polovici leta 2013 začel bolj resno izdelovati izdelke pod lastno blagovno znamko.
Kot kipar ustvarjate z lesom – zakaj les?
Pri kiparstvu je danes tako, da moraš biti povezan z določenimi ljudmi, da prideš do naročil. Saj nekaj pomembnih kiparskih projektov sem naredil, ampak to ni bilo dovolj za preživetje. Zato sem se znašel po svoje. Ker je bilo lesa dovolj, znanja o tem materialu pa tudi, sem začel izdelovati estetske in uporabne izdelke za dom.
Si pri izdelavi pomagate s stroji ali se držite ročne obdelave lesa?
Občasno za lastno veselje naredim kakšen izdelek popolnoma ročno in zanj porabim veliko časa, kar se na končnem izdelku ne pozna. Ker pa me čas vedno preganja, moram sklepati kompromise in uporabljam cirkular, žage, brusilnik za les ... Ti mi olajšajo delo, so pa vsi izdelki na koncu še ročno brušeni in dovršeni do popolnosti.
Kateri materiali so vam poleg lesa še blizu?
Kot kipar najraje delam z glino, ker je vodljiva, ker pri njej lahko popravljaš z dodajanjem in odvzemanjem, tudi vosek mi je všeč. Steklo pa malo manj, ker ga ne morem preoblikovati z rokami!
Pri kakšnih projektih delate tudi kot restavrator?
Zadnji dve leti smo bili vpeti v obnovo Narodne galerije v Ljubljani, trinadstropni vodnjak na Dvornem trgu sva delala skupaj z očetom, ogromno se dela na Plečnikovi zapuščini zaradi prehoda pod Unesco ...
Kaj vam je bližje: restavriranje ali ustvarjanje lastnih izdelkov?
Vsak projekt je po svoje zanimiv. Ko popravljaš nekaj, kar se dotika kulturne dediščine, se moraš prilagoditi duhu ustvarjalca in se poskušaš v obdelavi, tehnikah in materialih čim bolj približati originalu. Ideje ne pridejo do izraza. Pri svojih izdelkih pa imam več svobode, omejuje me samo čas, ker dovršenega izdelka ne morem izdelati na hitro.
Kako si predstavljate Atelje Mali čez nekaj let?
Iskreno. Rad bi bil del trgovine v centru Ljubljane, v kateri bi bili povezani izdelovalci mojega kova v skupnost in v kateri bi s skupnimi močmi prodajali in tržili slovenske izdelke.
Imate morda že koga, s katerim bi se lahko povezali?
Ne, za zdaj še ne. Tudi obseg mojega dela je še v mejah, ki jih obvladujem. Za zdaj se intenzivno ukvarjam s spletno trgovino, s spletno prodajo pa bom začel tudi na Amazonu. Če se bo povpraševanje povečalo, bom moral proizvodnjo optimizirati, tudi v tej smeri se ne smem omejevati, čeprav me je tega na neki način malo strah.
- Predavatelj
Jernej Mali se bo v šolskem letu 2016/2017 preizkusil v vlogi predavatelja na višji strokovni šoli na smeri oblikovanje materialov, predaval pa bo o kiparstvu in restavratorstvu. Te vloge se izredno veseli, saj si želi, da bi se znanja obrtnikov tudi v praksi pogosteje predajala mlajšim generacijam.
besedilo: Metka Pravst // fotografije: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču