Jerneja Sojer Smerdu s svojim prvencem, inovativno otroško knjigo DO-RE-MI na 1, 2, 3: Pisana druščina v gozdu, dokazuje, da je mogoče poslovno uspeti tudi v Sloveniji.
Postojnčanka Jerneja, diplomirana univerzitetna upravna organizatorka, pianistka in pevka, se je ustvarjanja pravljične zgodbe ter razvoja didaktičnih iger in igralnih kartic lotila z veliko ljubeznijo, v delo je vtkala vse dosedanje izkušnje, pomoč pri podjetniški zasnovi projekta pa so ji ponudili mentorji Podjetniškega inkubatorja Perspektiva Postojna, ki deluje v okviru tamkajšnjega Zavoda Znanje. A Jernejina podjetniška zgodba se začne, ko je pred dobrimi leti ustanovila podjetje DO-RE-MI Življenja.
Zakaj ne bi učila še drugih?
Jerneja Sojer Smerdu se ukvarja s kulturo, poučevanjem glasbene teorije, klavirja in petja, vodi pa tudi študijske krožke ter delavnice, za otroke, učitelje in vzgojitelje. »Moji najmlajši učenci so stari štiri leta, nekaj najstarejših pa jih je že preseglo 90,« se pohvali Jerneja. Na vprašanje, ali ni bila zadovoljna z osnovnim poklicem ali službo, da je šla na samostojno podjetniško pot, odgovori: »O, jaz sem v vsaki službi zelo zadovoljna, ker me posrka vase. (smeh) Ampak moja zadnja služba je bila vezana na projekt. Ko se je končal, sem kar nekaj mesecev iskala delo. Neuspešno. Ljudje, s katerimi sem se o tem pogovarjala, so mi govorili, saj ti od nekdaj poješ, to si študirala, imaš že precej uspehov, zakaj ne bi učila še drugih ... Pa sem začela. Nekaj ljudi je prišlo na ure, vendar sem mislila, da bo to moj prostočasni konjiček. Kljub temu sem se še dodatno izobraževala in tudi uradno izpolnjevala znanje iz glasbene teorije.«
Zapleteno je lahko preprosto
V nekem trenutku je Jernejo prešinilo, da bi se dalo zapleten glasbeni svet predstaviti zelo preprosto, z drugačnimi pristopi. »Klasičen šolski pristop številnim ne gre v glavo. V želji, da bi svet spoznavanja glasbenih elementov in prvin postal bližji otrokom, njihovim staršem, vzgojiteljem in vzgojiteljicam ter učiteljem in učiteljicam, sem poiskala nove načine in povezave z drugimi področji, ki glasbo pomagajo razumeti. Vsak dan so se rojevale nove ideje in prebliski, kako, kaj ponazoriti, in nastale so prve didaktične igre, ki so se zelo dobro obnesle zlasti pri učenju otrok,« poudari sogovornica.
Od tu do želje po knjigi, ki bi vsebovala vsa Jernejina glasbena dognanja, ni bilo daleč.
Knjiga, ki raste z otrokom
Še z večjo vnemo se je Jerneja lotila pravljično-didaktičnega projekta in nastala je knjiga DO-RE-MI na 1, 2, 3: Pisana druščina v gozdu. Malega in velikega bralca v čaroben gozdni svet popeljejo glavni liki, DO, RE in MI, sestrici in bratec, ki skupaj preživijo veliko časa. Imajo se radi, zato si med seboj pomagajo in se skupaj skozi prijetne dogodivščine učijo novih stvari. »Knjiga ni učbenik, ti med otroci niso najbolj priljubljeni, ampak je zgodba, ki se povezuje z didaktičnimi igrami ob pomoči priloženih igralnih kartic. Junaki gozd raziskujejo skozi vse koledarsko leto, od januarja do decembra. Zanima jih, kakšen je v vseh letnih časih in kaj vse se lahko v njem naučijo, kaj vidijo, otipajo, vonjajo in, seveda, kaj slišijo ... Knjiga bralca spodbuja k aktivnemu sodelovanju, vključuje vsa čutila in zaznave ter raste skupaj z otrokom in njegovim sproti pridobljenim znanjem. Prepoznavanje in učenje glasbenih prvin spretno povezuje z gozdom, do katerega nas uči gojiti spoštljiv odnos, prek igre pa seže tudi na druga področja življenjskega učenja. Spodbuja matematiko, govor in jezik, motoriko in gibanje, osvetli okolje in prostor, umetnost in kulturo ter druga področja. Zgodba razvija otrokov način razmišljanja in dojemanja, z izvirnim pristopom pa tudi pozornost, govorne in slušne zaznave, uri njegovo koncentracijo in spomin ter krepi socialno-čustveni razvoj. Z igrami, ki so usmerjene na način izkustvenega učenja, pa utrjuje ritmične vzorce in posluh ter razvija občutek za skupinsko delo,« razloži Jerneja Sojer Smerdu.
Zanimivo pri Jernejinem delu je to, da je za vse igre, vključene v knjigo pripravila in sama izdelala prototipe. »Teh imam za celo zbirko. Pripravljala sem jih iz lesa, papirja, jih opremljala z barvami in podobno. To so bili ves čas tudi moji najljubši pripomočki pri poučevanju. Tako sem vse igre lahko tudi testirala neposredno v praksi. S tem sem se ukvarjala kar pet let. Takšne prototipe še vedno s pridom uporabljam predvsem pri poučevanju majhnih otrok in animacijskih delavnicah DO-RE-MI na 1, 2, 3. Moram povedati, da je bila pri tem zelo dobrodošla pomoč celotne moje družine ... celo otrokoma sem po tihem kdaj vzela kakšno leseno kocko - vse z namenom razvoja novih iger. Starejša hčerka je pri ustvarjanju aktivno sodelovala in pripravila tudi čisto svojo prototipno glasbeno igro, ki me je navdušila in jo bom zagotovo lahko vključila v vse nadaljnje projekte. Čeprav sem že dolgo pripravljala ta projekt, sem se na tekmovanje v inovativnosti prijavila šele lani, ko sem ga že zaključevala - le nekaj mesecev pred izdajo moje knjige.«
Jernejo so pri raziskovanju in ustvarjanju z vso silo podprli tudi njeni družinski člani, mož Andrej ter otroka Polona in Valentin, v Inkubatorju Perspektiva pa so jo uspešno 'prizemljili', ustavili, saj bi sicer še naprej in naprej nizala nove ideje, knjiga pa bi se debelila in debelila ter verjetno še dolgo ne bi izšla. »Storitve je danes zelo težko prodajati, a zdaj imam za podporo še produkt. Verjamem, da bo šlo zdaj lažje. Če mi bo v letu dni uspelo povrniti stroške investicije, bom zelo vesela,« pragmatično razmišlja Jerneja Sojer Smerdu in pojasni, da biti podjetnik danes ni preprosto: »Na začetku moraš za vse poskrbeti sam. Jaz, na primer, sem inovatorka, čistilka, izvajalka, računovodkinja, oblikovalka, računalniška operaterka, promotorka in še mamica povrhu.«
Besedilo: Smilja Štravs // Fotografije: arhiv Jerneja Sojer Smerdu
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del