Joe Dispenza o izjemnem zdravilnem potencialu uma in sporočilom: "PLACEBO smo mi!"

9. 9. 2018
Deli
Joe Dispenza o izjemnem zdravilnem potencialu uma in sporočilom: "PLACEBO smo mi!" (foto: profimedia)
profimedia

Verjamete v to, da imajo naša telesa prirojeno inteligenco, ki obsega čudežno moč zdravljena oziroma celjenja? Joe Dispenza je eden tistih, ki to ne le verjame, temveč je to dejstvo že preveril v svojem življenju.

In o tem kasneje napisal tudi knjigo, ki je prav te dni izšla tudi v slovenščini.

»Placebo ste vi imam na polici s knjigami na delu, ki ga imenujem 'zelo pomembne knjige'. Zame je to zelo dragoceno znanje, saj mi znanstveno potrjuje in razlaga učinek, ki ga imajo na nas sprememba razmišljanja, razreševanje vzrokov za težave in napačnih prepričanj, ki jih sam prakticiram v okviru karmične diagnostike,« je za nedavno izšlo delo Joeja Dispenza Placebo ste vi zapisal priznani slovenski bioterapevt, atletski trener in avtor Marjan Ogorevc.

Njegovo mnenje med drugim delijo tudi imena kot so dr. Mona Liza Schulz, Gregg Braden in dr. Christiane Northrup.

Avtor knjige Placebo ste vi v njej spaja trdne znastvene dokaze z navdušujočimi vpogledi in s tem, ko širi obzorja mogočega, premika tudi meje znanega. Joe Dispenza jemlje znanost resneje od večine znanstvenikov, v tem osupljivem priročniku pa z najnovejšimi znanstvenimi dognanji na področjih epigenetike, nevroplastičnosti in psihonevroimunologije oblikuje logični sklep: »Vi in prav vsi ljudje oblikujemo svoje možgane in telo z mislimi, čustvi, nameni in transcendentalnimi stanji, ki jih izkusimo.«

Pripravite se, da vas bo to zajetno, a toliko bolj navdušujoče delo ne le navdušilo, temveč tudi opolnomočilo. Še več. S pomočjo meditacijskih vaj, ki jih Joe Dispenza razkriva v drugem delu knjige, boste brez težav lahko postali tudi sam svoj placebo. Cilj knjige je namreč spremeniti vaša prepričanja in zaznave o vašem življenju tudi na biološki ravni.

Ozonske luknje naj bi v prihodnosti povsem izginile, tudi tista nad Antarktiko

Zlomljena vretenca in prebujenje

Joe Dispenza se fenomena placeba loti v trenutku, ko se mu je pred leti zgodila huda nesreča, v kateri si je zdrobil šest hrbteničnih vretenc. To je bil trenutek, ko je moral vse, kar je verjel v teoriji, preizkusiti še v praksi.

  • »Načrtoval nisem nič od tega. Delo, s katerim se zdaj ukvarjam – sem govorec, avtor in raziskovalec – me je poiskalo samo. Nekateri včasih potrebujemo budnico, da bi se prebudili. Leta 1986 sem jo dobil tudi sam. Bil je čudovit aprilski dan v južni Kaliforniji in imel sem to čast, da me je na triatlonu v Palm Springsu povozil terenec. Tisti trenutek mi je spremenil življenje in predstavljal je začetek tega popotovanja. Takrat sem bil star triindvajset let in nedavno pred tem začel delati kot kiropraktik v La Jolli v Kaliforniji. Za tisti triatlon sem mesece garaško treniral.«

Potem, ko ga je med kolesarjenjem vrgel v zrak rdeči terenec, je Joe pristal na hrbtu, tako da se je trenutek zatem 'srečal' še z njegovim odbijačem in le malo je manjkalo, da ga zaradi počasnih refleksov starejše ženske, ki je terenca vozila, ta ni še povozil.

In poškodbe so bile zares hude.

  • »... utrpel sem kompresijske zlome prsnih vretenc 8, 9, 10, 11 in 12 ter ledvenega vretenca 1 (na delu med lopaticami in ledvicami).«

Zdravniki so bili enotnega mnenja. Brez zahtevne operacije Dispenzo čaka gotova ohromitev vse od prsi navzdol, kar za tako mladega človeka zagotovo ni bila ravno 'privlačna' možnost. Pa vendar se Dispenza ni odločil zanjo.

  • »Doumel sem, da se je telo pogosto sposobno samo pozdraviti, zdaj pa sem moral vse svoje znanje preizkusiti v praksi, ga povzdigniti na višjo raven ter ustvariti pristno zdravilno izkušnjo.«

Joe Dispenza takrat torej ni upošteval nasvetov svojih zdravnikov, temveč zapustil bolnišnico v reševalnem vozilu, ki ga je pripeljalo v domačo oskrbo dveh tesnih prijateljev. V njuni oskrbi je nato bival naslednje tri mesece in se posvetil svojemu zdravljenju. Slednje je vzel za svoje poslanstvo.

V stik z zdravilno silo, za katero je bil prepričan, da ždi neaktivirana nekje globoko v njegovem telesu, je skušal priti tako, da se je po dve uri na dan poglobil vase in v sebi ustvarjal podobo želenega rezultata. V njegovem primeru je bila to popolnoma ozdravljena hrbtenica.

  • »Med meditacijo o ustvarjanju življenja s popolnoma zaceljeno hrbtenico sem nenadoma dojel, da nezavedno razmišljam o tem, kar so mi nekaj tednov pred tem povedali kirurgi: da najbrž ne bom nikoli več hodil. V mislih sem bil poglobljen v rekonstrukcijo hrbtenice, že v nasledjem trenutku pa sem si belil glavo s tem, ali naj prodam svojo ordinacijo za kiropraktiko. Korak za korakom sem si v mislih predstavljal, kako spet hodim, vendar sem se večkrat zalotil pri tuhtanju, kako bi bilo, če bi vse življenje preživel na invalidskem vozičku.«

Po šestih tednih boja z osredotočenostjo in begavimi mislimi pa mu je nekega dne uspelo, da se je prebil skozi svoj notranji proces rekonstrukcije, ne da bi se moral vmes ustaviti in začeti znova. Tisti trenutek je globoko v sebi vedel, da nekaj počne prav.

  • »Počutil sem se izpolnjeno, zadovoljno, celostno. Prvič sem bil res sproščen in navzoč – v umu in telesu. Misli mi niso vrvele, ničesar nisem preučeval, nisem tuhtal, obsedeno razmišljal ali se trudil. Začutil sem olajšanje, kot bi mi bilo odvzeto breme. Preplavil me je občutek miru in tišine.«

Devet tednov in pol po nesreči je Joe Dispenza vstal in odkorakal v življenje – brez mavca in operacij.

Začetek neutrudnih raziskav

Joe Dispenza pa takrat ni le čudežno ozdravel, temveč doživel tudi celovito notranjo preobrazbo.

Na podlagi lastnih spoznanj se je z veliko strastjo vrgel v proučevanje spontanih remisij ljudi, ki so se znebili hudih bolezni in celo neozdravljivih stanj ter tako držal obljubo samemu sebi, da bo (ko bo povsem odzravel) preostanek življenja raziskoval povezavo med umom in telesom ter zamisel o prevladi uma nad snovnim.

In trideset let kasneje Joe Dispenza vse to še vedno počne.

»Obiskal sem nekaj držav, poiskal številne ljudi, ki so imeli diagnoze različnih bolezni in so jih zdravili konvencionalno ali nekonvencionalno,« Dispenza piše v svoji knjigi o placebu in nadaljuje: » Njihovo stanje je bodisi ostajalo enako ali pa se je slabšalo, dokler se jim ni nenadoma začelo izboljševati. Začel sem se pogovarjati s temi ljudmi, da bi odkril, katere so njihove skupne izkušnje, da bi lahko razumel in zapisal, zaradi česa se jim je stanje izboljšalo.«

V želji, da bi spojil znanost in duhovnost, se je sčasoma dokopal do zaključka, da so vsi od teh čudežnih primerov temeljili na izrazitem vplivu uma, znanstvenik v njem pa je postal še bolj radoveden.

  • »Spet sem začel obiskovati predavanja na univerzi in preučeval sem izsledke najnovejših raziskav na področju nevroznanosti. Po diplomi sem svoje znanje še poglobil na področje slikanja možganov, nevroplastičnosti, epigenetike in psihonevroimunologije. Zdaj, ko sem vedel, kaj so storili tisti ljudje, ki si ozdraveli, obenem pa sem vedel vse o znanosti vplivanja na um (no, tako se mi je vsaj zdelo), sem pomislil, da bi lahko pomagal drugim – tako bolnim kot tistim, ki so zdravi, a bi radi še okrepili svoje zdravje, pa tudi odnose, kariero, družinske vezi in življenje na splošno.«

Dispenza je kmalu zatem postal eden od štirinajstih znanstvenikov in raziskovalcev, ki so jih leta 2004 povabili k sodelovanju v dokumentarnem filmu What the Bleep Do We Know?, ki je kasneje postal prava senzacija, v povezavi s tem, pa je leta 2007 izšla njegova knjiga Razvijte svoje možgane: znanost spreminjanja uma.

In vse to je bilo šele začetek.

Ljudi je vse bolj zanimalo, kako je mogoče z močjo lastnega uma ustvariti želeno življenje, zato se je z zbrano ekipo lotil izvajanja delavnic po ZDA in v tujini, sledila so številna vabila za predavanja iz poslovnega sveta, da bi leta 2012 izdal še eno knjigo in osnoval poseben program za prebujanje zdravilnih moči uma.

V knjigi Placebo ste vi je vse svoje znanje, izkušnje in spoznanja zaokrožil v celoto, vam pa se zaradi nje nikoli več ne bo potrebno čuditi zgodbam o čudežnih ozdravitvah, kot je npr. tista o Janis Schonfeld.

... 46-letna notranja oblikovalka iz Kalifornije je že od najstniških let trpela zaradi depresije. Nikoli ni iskala pomoči – do leta 1997, ko je naletela na časopisni oglas. Nevropsihiatrični inštitut univerze Kalifornija v Los Angelesu je iskal prostovoljce za preizkus novega antidepresiva, imenovanega venflaskin (efflexor). Schonfeldova, katere depresija se je tako poglobila, da je ta žena in mati razmišljala o samomoru, se je navdušila ob možnosti, da bi lahko sodelovala v raziskavi. Prišla je na inštitut, kjer so ji opravili EEG in dobila stekleničko tablet iz bolnišnične lekarne. In čeprav je Schonfeldova vedela, da bo približno polovica udeležencev dobila zdravilo, druga polovica pa placebo (torej tabletke iz sladkorja), si s tem ni belila glavo. V bolnišnici se je v naslednjih nekaj tednih zglasila enkrat tedensko in na vprašanja o svojem počutju sproti ugotavljala, da čuti nekaj stranskih učinkov zdravila (kot je bila občasna slabost), a tudi, da njena depresija zlagoma pojema. O tem, da je prav Schonfeldova ena tistih, ki prejema 'aktivno' učinkovino, je bilo zaradi vidnih učinkov na njeno počutje prepričano tudi medicinsko osebje. Potem pa se je zgodil konec osemtedenske raziskave, ki je razkril šokantno resnico: Schoenfeldova je prejemala placebo!

In ni bila edina: rezultati raziskave so razkrili, da se je 38 članov skupine, ki je prejemala placebo, počutilo bolje – v primerjavi z 52 odstotki članov skupine, ki je dobivala efflexor. Še več. Bolniki, kot je bila Schoenfeldova, ki se jim je stanje izboljšalo ob jemanju placeba, so spremenili svoje vzorce možganskega delovanja. Njihove EEG slike so namreč razkrili znatno okrepljeno aktivnost prefrontalne skorje, ki je pri bolnikih za depresijo sicer značilno nizka.

Priporočamo!

Joe Dispenza: Placebo ste vi

Placebo ste viJoe Dispenza v knjigi Placebo ste vi sporoča naslednje pomenljivo osebno spoznanje: vi in prav vsi ljudje oblikujemo svoje možgane in telo z mislimi, čustvi, nameni in transcendentalnimi stanji, ki jih izkusimo.

Knjiga Placebo ste vi vas vabi, da s temi spoznanji oblikujete novo telo in si ustvarite novo življenje.

Videli boste, da to ni metafizična izjava. Včasih vam bo ob branju celo neprijetno. Ampak vztrajajte. Nelagodje je samo znak vpliva vašega starega jaza, ki ugovarja zaradi neizogibnosti sprememb, ki vas bodo preobrazile, ter motenj, povezanih z vrednostmi hormonov. Avtor pravi, da so lahko ti občutki neudobja preprosto biološki odziv na razkroj starega jaza.

Drugi del knjige vam prinaša meditacijske vaje, pri katerih se metafizično konkretno uresniči. Brez težav lahko meditirate sami in na svoji koži preizkusite pestro paleto zmožnosti, kako biti sam svoj placebo. Cilj knjige je spremeniti vaša prepričanja in zaznave o vašem življenju na biološki ravni. Tako boste navdušenje nad drugačno prihodnostjo uresničili na snovni ravni.

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del