To je Jovanka Broz povedala 3 leta pred smrtjo v doslej še neobjavljenem intervjuju

Objavljeni uro in pol pogovor je pravzaprav del osemurnega gradiva, ki je nastalo iz pogovorov med Jovanko Broz in Bisenićem in je danes v fondu Arhiva Srbov na Hrvaškem.

Ta videoposnetek je bil objavljen v sklopu razstave 'Glas Jovanke Broz', ki so jo pred dnevi odprli v Srbskem kulturnem centru v Zagrebu in bo na ogled do 30. aprila.

Objavljeni del pogovora se začne z vprašanjem Bisenića, ali kaj ve o zlatu, na kar je Jovanka odgovorila, da ne ve, o katerem zlatu govori. Bisenić ji je povedal, da je mislil na zlato, ki so ga odnesli iz Belega dvora, vile na beograjskem Dedinju, ki jo je Josip Broz Tito uporabljal kot rezidenco.

"Ne, ne vem, sem pa v časopisih prebrala, da so res prinesli nekaj zlata in ga pustili na Užički (kjer je bila še ena Brozova vila), kjer so bili drugi predmeti. Za to zlato ne vem," je zatrduka.

Bisenić jo je nato opozoril, da ima v mislih 30 kilogramov zlata v palicah in prahu, 2700 zlatnikov, devize v višini 26.219 dolarjev in 36.000 nemških mark ter druge dragocenosti, med drugim odlikovanja Karađorđevićev.

"Glede deviz je (zgodovinar in udeleženec NOB) Vladimir Dedijer Titu leta 1943 na Sutjeski ob tabornem ognju obljubil, da mu bo napisal biografijo, če bodo preživeli vojno in da bo polovico honorarja dal Titu. Pisal je dnevnik, preveden v več jezikov, in nekega dne je prišel in Titu prinesel polovico honorarja," je povedala.

Trdi, da je bila prisotna, ko je Dedijer dal ta honorar Titu.

"Dedijerju sem veliko pomagala z nekim gradivom, ki sem ga hranila v arhivu. Dedijer je s svojim delom honorarja zgradil bolnišnico v Foči, dom na Avali in dom v notranjosti Srbije kot spomenik svoji ženi Olgi. Naš del honorarja smo hranili precej nemarno. Bilo je kar v neki torbi s kodo. Poznala sem kodo in sem jo uporabila, ko smo šli ven ali kaj kupili," je poudarila.

Nadaljevala je s preostalimi dragocenostmi, ki ji jih je omenil Bisenić.

"Ne vem za marke, morda me takrat ni bilo več zraven. Zlato bi lahko bilo iz Bele hiše ali od kje drugje, nimam pojma. V naše prostore so vstopili ponoči, nezakonito, in mislim, da niso imeli pravice vstopiti v hišo ponoči. Mislila sem, da gre za nekakšen nečeden posel," je poudarila.

Potem je povedala, da je neke noči sedela pred vrati in čakala, kdo bo vstopil.

"To sta bila general (JLA) Milan Daljević in Titov oficir Mikeljević. Odkrito sem jih vprašal, s kakšno pravico vstopajo ponoči. Tukaj sem živela in mislim, da bi morala biti obveščena. Rekla sem jim, da ni pomembno, kaj odnesejo, ampak kaj pustijo za sabo. Ko so me izgnali, je vprašanje, kaj so vse še prinesli, da so na koncu to tam našli. Dosledno sem si želela, da bi bila pri vpisu in da pride sodišče do konca zapuščinske obravnave," je povedala.

Zagotavlja, da je nihče ni imel pravice izgnati iz Belega dvora, da je bila žrtev kraje in da so ji grozili, da jo bodo ubili.

Titovi rokopisi, izolacija in vila v Švici

Poudarila je, da so ji ukradli tudi Titove rokopise, ki so bili, kot je sama navedla, zbrani v 100 zvezkih. Na Bisenićevo vprašanje, ali obstajajo zvezki s kompromitno vsebino za druge, je odgovorila, da gre večinoma za rokopise, ki so nastali po drugi svetovni vojni in nekoliko prej. Po njenih besedah ​​naj bi bilo ukradeno celo pisno gradivo, ki je bilo potem uporabljeno za pisanje knjige 'Titov kuhar', ki se je kasneje prodajal.

Omenila je tudi dejstvo, da so ji po Titovi smrti posamezniki na oblasti poskušali preprečiti stike z zunanjim svetom.

"Očitali so mi, da se borim za oblast, kar mi ni padlo na kraj pameti. Če bi hotela, bi s tem življenjepisom nekaj študirala. Mogoče bi bila lahko v komisiji ali profesor, če bi hotela, pa nisem hotela. Prisilili so me, da sem se borila za oblast, in videla sem, kako se pride do oblasti, kako težko je in kako težje je pozicijo ohraniti – s tem se nisem hotela obremenjevati. Ves svoj čas in znanje sem posvetila Titu, da bi mu pomagala, za kar so me obtoževali in sem bila za vse kriva jaz," je izjavila.

Komentirala je obtožbe enega najtesnejših Titovih sodelavcev, sekretarja Izvršnega biroja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Staneta Dolanca, da ima vilo v Švici.

"Nikoli je nisem imela. Na podlagi česa so to sklepali? V Maroku so namreč Titu dali odlikovanje in po njihovem zakonu temu redu pripada tudi premoženje. Dali so nam nepremičnino, hišo in okolico v Marakešu. Kralj Hasan me je dvakrat ali trikrat v pismih prosil, naj osebno pridem opremit tisto hišo po naših željah. Tista pisma so našli v moji delovni sobi in mislili, da gre za hišo v Švici, vsaj predvidevam. Rekli so, da imam vilo v Ženevi in ​​drugo na Lago di Como. Niso imeli pojma, kaj je to, zato so si izmišljevali te zgodbe, teh vil pa sploh ni bilo," trdi Jovanka Broz.

Meni, da je bil Dolanc proti njej, ker ga je 'motila' in ker je 'veliko vedela o njem'.

"Tito je zahteval, da mu poročajo o tem, kdo je Dolanc, mene pa je prosil, naj arhiviram gradivo o njem. Mislim, da so vzeli tudi ta material. Tako sem vedela, kaj počne Dolanc. Tito je bil besen nanj. Dolanc je naredil vse, da bi me odstranil, in je pripravljal mojo likvidacijo," je v intervjuju dodaja.

"Niso vedeli, kaj bi z menoj"

Tema pogovora so bili tudi odnosi v vodstvu Komunistične partije Jugoslavije in državnem vrhu. Kot je navedla, je bila ona sama tema na kar 50 sejah vlade in 55 sejah Centralnega komiteja.

"Niso vedeli, kaj bi z menoj, ker me niso uspeli ubiti. Nenehno so si izmišljali laži, me obtoževali nečesa, kar nisem. Pravili so, da imenujem in razrešujem generale, nikoli pa ni bilo povedano, koga sem jaz imenovala in koga razrešila," je dejala.

Potem je odgovorila na vprašanje, v kakšnih odnosih je bil Tito z vodstvom – koga je posebej cenil in koga le prenašal.

"Veljka Vlahovića je spoštoval in imel je rad vse svoje ljudi, tudi tiste, ki so mu znali povedati, kaj je narobe, kaj ni prav, to je spoštoval. O Vladimirju Bakariću je rekel: 'Vedno se umika'. S temi ljudmi se je dobro povezal. Kaljeni so bili v predvojnem času," je navedla.

Titovo zdravljenje in pokop

Trdila je tudi, da s Titovim zdravljenjem ni bilo vse v redu, saj ga, kot je poudarila, noga ni bolela. Dvema osebama je očitala, da sta pri njegovem zdravljenju 'igrala umazano', a ju ni imenovala. Izjavila je še, da je prav ona zaslužna, da je Tito pokopan v 'Hiši cvetja' v Beogradu.

O naslednikih

Komentirala je tudi, da je bil po eni od treh analiz Cie o tem, kdo bo nasledil Tita, Dolanc najverjetnejši naslednik.

"Bakarić in Tito nista bila za Dolanca. Edvard Kardelj pa je bil že bolan. V Dolancu je videl maltene barabo. Rečeno je bilo, da ga ne bi bilo dobro vleči v Beograd. Nemci so forsirali Dolanca in je vstopil na silo – ne zato, ker bi ga podpiralo slovensko vodstvo," je dejala.

Jovanka Broz je preminula leta 2013 v 88. letu starosti v Beogradu, kjer je bila v 'Hiši cvetja' tudi pokopana.

Povzeto po pisanju Žena Blic.

Preberite si tudi: Pesem, ki je bila v Jugoslaviji prepovedana 10 let, potem pa jo je želela slišati Jovanka