Medtem ko se čedalje več ljudi odloča za vegetarijansko in vegansko prehrano, smo se poigrali z mislijo, kako bi se telo odzvalo na izključno mesni jedilnik.
Za mesojedce imamo slabo novico: če še tako sovražite brokoli ali ohrovt, tega ne poskušajte, kajti telo bi se sesulo. Prvi stranski učinek bi bilo pomanjkanje vlaknin, kar bi povzročilo zaprtje in druge nevšečnosti. Verjeli ali ne, to je pravzaprav svetla stran mesojedega načina prehranjevanja. Druge posledice so veliko hujše in celo usodne.
Brez vnosa ogljikovih hidratov telo ne more več pridobivati energije iz sladkorja. Zato se loti maščob in nazadnje še beljakovin. Ko pridejo na vrsto življenjsko pomembne beljakovine, postane nevarno. Slabost v želodcu, bruhanje in driska so prva znamenja, da je nekaj hudo narobe, če ne ukrepamo, pa je lahko usodno. Nevarnost se skriva v kopičenju sečnine, ki nastaja pri pretvorbi beljakovin v glukozo in se nabira v jetrih.
Kot bi ne bilo že to dovolj, organizmu grozi še ena velika nevarnost. Človek je namreč eno od redkih bitij, ki ne more sam proizvajati vitamina C, zato je neizbežen skorbut. Zaradi pomanjkanja tega pomembnega vitamina je dovzeten za poškodbe, krvavitve, pride celo do značajskih sprememb in nazadnje do bridkega konca. Meso sicer vsebuje vitamin C, a ga kuhanje uniči. Če bi vztrajali pri mesni hrani, bi morali jesti surovo meso, kar pa lahko vodi do bakterijskih bolezni.
Se sprašujete, kako potem preživijo eskimski narodi, čeprav se hranijo skorajda samo z mesom? Na njihovem jedilniku so tudi notranji organi, na primer jetra, ki vsebujejo vitamina D in A, in mastne ribe, bogate z maščobnimi kislinami omega-3. Za nameček se je njihovo telo prilagodilo pretvorbi beljakovin v glukozo in imajo večja jetra. Zato odvajajo več seča in z njim več sečnine. Pa še surovo meso jedo.
Če torej nimate genetskih posebnosti in na krožniku ne marate notranjih organov, vam izključno mesnega jedilnika ne priporočamo.
Vir: Independent
