Ste se kdaj vprašali, kaj bi bilo, če bi se zgodovinski dogodki odvijali drugače, kot so v resnici se? V eni od minulih edicij revije Nepozabna zgodovina so se tako vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi se kubanska raketna kriza (1962) stopnjevala ...
Njihov sogovornik na to zanimivo temo je bil Dr. Eric Swedin, ki je izredni profesor na oddelku za zgodovino univerze Weber State University v Utahu. Je avtor številnih knjig, med drugim tudi knjig When Angels Wept: A What-If History Of The Cuban Missile Crisis, za katero je dobil nagrado Sidewise Award za alternativno zgodovino, in Survive The Bomb: The Radioactive Citizen's Guide To Nuclear Survival. Poučuje tudi predmeta o sodobni in zgodovinski civilizaciji.
Torej, kaj če ...
Kaj bi se zgodilo, če bi se kubanska raketna kriza poglobila in pripeljala do jedrske vojne?
Če bi se ZDA odločile bombardirati in zavzeti Kubo, se po mojem mnenju ne bi vse razpletlo po njihovih pričakovanjih, saj so bile na otoku taktične jedrske rakete, za katere niso vedeli. Zgodovinsko gledano je sovjetski poveljnik na otoku odločal o tem, ali jih bodo izstrelili, in po vsej verjetnosti bi jih tudi uporabil. To bi seveda Američane šokiralo in sledili bi lahko novi jedrski napadi.
Edino, kar bi lahko ustavilo nove napade, bi bila ugotovitev Sovjetske zveze, da se v strateškem smislu ne more kosati z ZDA in da jim tudi z napadi ne morejo prizadeti posebne škode, saj so bili Američani veliko bolje založeni z jedrskim orožjem. Upati je, da bi prevladal razum, toda ljudje se v takšnih trenutkih pogosto povsem prepustijo negativnim čustvom, zato bi se konflikt zlahka sprevrgel v vsesplošno vojno, v kateri pa bi Sovjetska zveza hudo nastradala. Strateško gledano so bile ameriške sile veliko premočne, zato bi ZDA najverjetneje vojno preživele brez večjih izgub, medtem ko bi bila Sovjetska zveza opustošena. Govorimo o letu 1962; če bi se vojna zgodila nekaj let kasneje, je ZDA ne bi odnesle tako zlahka, saj je po kubanski raketni krizi Sovjetska zveza začela proizvajati veliko več jedrskega orožja, s čimer je pridobila strateško moč. Po enem samem desetletju se je že lahko kosala z ZDA.
Katera je bila ključna prelomnica v času krize?
Po razpadu Sovjetske zveze so zgodovinarji dobili vpogled v zaupno sovjetsko politično dokumentacijo iz šestdesetih let 20. stoletja in zato zdaj vemo, da je takoj po Kennedyjevi oznanitvi pomorske blokade Kube sovjetski voditelj Nikita Hruščov omilil svojo taktiko do ZDA in do Kube.
Dal je ustaviti ladje z raketami, ki so plule proti Kubi, tako da se je lahko izognil soočenju z Američani. Toda Američani tega takrat niso vedeli, saj zaradi neučinkovitosti svojih obveščevalnih služb niso imeli pojma, kje ruske ladje sploh so.
Hruščov se je torej umaknil, a bi se vse skupaj zaradi slabih komunikacijskih mehanizmov lahko vseeno sprevrglo v vojno. Oba voditelja v tistem času namreč še nista komunicirala po rdečem telefonu, ki so ga med Belo hišo in Kremljem vzpostavili kasneje.
Kaj bi se po vašem mnenju najprej zgodilo, če bi kriza vodila v vsesplošno vojno?
Mislim, da bi se počasi čedalje bolj pogrezali v vojno. ZDA po tem scenariju Kube ne bi le bombardirale, temveč bi jo tudi zavzele. Točno to je hotelo narediti ameriško vojaško poveljništvo. Če bi to zares naredili, bi Sovjetska zveza na katero izmed ameriških mest zagotovo vrgla jedrsko raketo in s tem ubila na desettisoče Američanov.
Na tej točki bi invazija Kube spodletela, Američani pa bi bili povsem šokirani in bi morali o dgovoriti na sovjetski jedrski napad. Obenem bi se pojavila negotovost in strah pred tem, kakšno orožje vse ima Sovjetska zveza že na otoku. Američani bi gotovo menili, da so upravičeni izvesti nov napad in pri tem uporabiti jedrsko orožje, s katerim bi zagotovo popolnoma uničili Kubo.
Kako bi potekala jedrska vojna?
Sovjetska zveza je takrat tam imela nameščenih okrog sto jedrskih raket. Ko bi bila Kuba enkrat uničena, bi se Sovjetska zveza, da bi ohranila dostojanstvo in mednarodni ugled, po mojem mnenju odločila za povračilne ukrepe. To bi lahko storila tako, da bi povsem konvencionalno vojaško zavzela Berlin ali pa bi pripravljala napad na Evropo ali na druge kraje, kjer so se pojavljale politične napetosti in kjer so ZDA imele svoje strateške točke. Takšno preigravanje in brezkompromisno maščevanje, ki ne dopušča manevrskega prostora za pogajanja in morebitno premirje, bi bilo zato še bolj lahkomiselno in nevarno.
Ljudje se pogostokrat pretirano čustveno odzovejo na napete politične razmere. Takrat niso sposobni racionalnega odločanja in niso pripravljeni popustiti, tudi tedaj ne, ko bi bilo to zanje najbolje. Po enem izmed črnih scenarijev bi sovjetski bombniki lahko bombardirali New Orleans v ameriški zvezni državi Louisiana, kjer se je ameriški pehotni oddelek pripravljal na invazijo Kube.
Če bi se to zgodilo in bi Sovjetska zveza uničila ameriško mesto, bi ob ameriškem odgovoru na napad Sovjetska zveza hitro spoznala, da se ne moreo kosati z Američani. V strateškem smislu je namreč imela veliko manj orožja, zato bi morala napasti hitro in z vsemi močmi, saj si sicer ne bi mogla zagotoviti prednosti.
Kolikšno prednost so imeli Američani?
Sovjeti so imeli 26 medcelinskih balističnih raket, ki bi jih lahko izstrelili iz Sovjetske zveze in z njimi napadli ZDA, niso pa imeli balističnih izstrelkov, ki bi jih lahko izstrelili s podmornic sredi morja, saj so bile vse njihove podmornice v pristanišču; ker so imele težave z jedrskimi reaktorji, so bile namreč vse v popravilu. Poleg tega so imeli okrog sto bombnikov, s katerimi bi lahko dosegli ZDA.
Američani so po drugi strani imeli 204 medcelinske balistične rakete, na morju so imeli pripravljene podmornice z jedrskimi raketami, obenem pa še 1500 strateških bombnikov in še veliko več drugega orožja. Sovjeti se torej nikakor niso mogli kosati z Američani, ki so se v petdesetih letih 20. stoletja do zob oborožili zaradi napačnih obveščevalnih podatkov o ruskem pospešenem oboroževanju. Pred kubansko krizo je Hruščov nameraval denar nameniti gospodarskemu razvoju, zaradi česar je zmanjševal vojaški proračun, po kritičnih dogodkih na Kubi pa so si premislili in začeli zapravljati astronomske vsote denarja za obnovitev strateških sil.
Menite, da bi tako ZDA kot Sovjetska zveza poskrbeli za popolno medsebojno uničenje?
Zveni grozno, toda Sovjetska zveza bi bila gotovo uničena. Tudi večina Evrope bi bila, saj je imela Sovjetska zveza znatno večje število raket kratkega dosega, s katerimi bi lahko izvedla napade v Evropi. Ni pa imela dovolj orožja, primernega za napad ZDA.
Če bi Sovjeti napadli, bi imeli dovolj orožja, da bi pomorili približno deset odstotkov Američanov, to pa je tudi vse. ZDA bi torej zagotovo preživele. Takrat namreč še niso poznali silosov oziroma podzemnih konstrukcij za shranjevanje in izstreljevanje raket, zato bi rakete razneslo v zraku, ne pa na kopnem, zaradi česar bi bilo žrtev in škode zaradi radioaktivnega sevanja veliko manj, kot bi jih bilo danes.
Poleg hipnega uničenja okolja in poboja prebivalstva v neposredni bližini bi jedrski napadi seveda imeli ekološke posledice, mislim pa, da ne bi prišlo do vsesplošnega opustošenja zaradi jedrskega sevanja. Pet let kasneje bi bilo to zaradi silosov za jedrske rakete možno, saj bi morale sovražne države uničevati medsebojne jedrske izstrelke globoko v zemlji in bi tako povzročiti veliko večje uničenje, kot ga povzročijo razstrelitve v zraku.
Ljudje ne vedo, da obstaja velika razlika med jedrsko eksplozijo v atmosferi, torej nad tarčo, in eksplozijo jedrskega izstrelka na kopnem. Če se detonacija zgodi v zraku, tako kot med drugo svetovno vojno v Hirošimi in Nagasakiju, se povzroči največji možni učinek eksplozije, a obenem tudi najmanj radioaktivne škode. Pri detonaciji na zemlji pa je učinek začetne eksplozije na širše okolje manjši, radioaktivna škoda pa večja. Razlika med obema izstrelitvama, ko omenjam 'največ' in 'najmanj', je več tisočodstotna.
Bi se Evropa vmešala v spor? Bi to pripeljalo do tretje svetovne vojne?
Mislim, da bi prišlo do tretje svetovne vojne. Ne vemo, kakšne načrte so imeli Sovjeti, poznamo pa ameriške načrte, saj so zaradi zastaranja deloma že dostopni javnosti. Tako imenovani enotni integrirani operativni načrt je na primer vseboval tarče, ki bi jih napadli v primeru vsesplošne jedrske vojne.
ZDA bi napadle Kitajsko, saj so v tistem času na komunizem (pa čeprav se je ta spreminjal) gledali kot na enotno in togo celoto. Prav zato bi napadli tudi Vzhodno Evropo in druge komunistične države. Načrt ni dovoljeval veliko prilagajanja, saj so se pri njegovi izdelavi zanašali na največjo možno učinkovitost in uporabo orožja. Predvidevamo, da so Sovjeti izdelali podoben načrt, po katerem bi poskušali uničiti ameriške sile in njihove zaveznike. In ker so Američani imeli izstrelke kratkega dosega nameščene v Turčiji in Veliki Britaniji, bi bili obe državi za Sovjete povsem legitimni tarči.
V primeru vsesplošne jedrske vojne si Evropa ne bi mogla privoščiti nevmešavanja; morda ne bi sodelovala v napadih, če nič drugega, pa bi se posamezne evropske države znašle na muhi maščevalnih Sovjetov. Takšne so bile pač takratne družbenopolitične razmere.
Kakšna bi bila potemtakem podoba današnjega sveta?
Plast ozona in celotna severna hemisfera bi utrpeli velikansko ekološko škodo. Države, družbe in gospodarstva v Evropi in znotraj Sovjetske zveze bi doživele popoln kolaps. Mislim, da bi Združene države preživele, a bi se obrnile navznoter in sodelovale predvsem med seboj na ravni zveznih držav.
Države v južni hemisferi bi najverjetneje doživele razcvet, saj bi bile izpostavljene veliko manjši škodi kot države v severni hemisferi. Vsekakor ne bi doživeli tega, da bi človek stopil na Luno, saj je vesoljsko tekmo motivirala prav hladna vojna med ZDA in Sovjetsko zvezo. Če te vojne ne bi bilo, ZDA ne bi zapravile toliko denarja za projekt Apollo, temveč bi vlagale v obnovo države in gospodarstva. Pomembne bi bile tudi ogromne izgube prebivalstva. Radioaktivno sevanje bi namreč še dolga leta povzročalo visoko stopno rakavih obolenj in drugih zdravstvenih težav tako na severu kot na jugu.
Se takšne razmere lahko ponovijo?
Vedno upamo, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. Po koncu hladne vojne so tako Sovjeti (zdaj Rusi) kot Američani dramatično zmanjšali količino strateškega orožja in niso v stanju pripravljenosti, kakor so bili v času hladne vojne.
Najbolj črn scenarij, ki bi se lahko zgodil danes, je uporaba tako imenovane umazane bombe, ukradenega jedrskega izstrelka ali manjše jedrske rakete. Okoliščine bi bile podobne tistim ob terorističnem napadu 9. septembra 2011, posledice pa bi bile veliko bolj katastrofalne. Ob tem velja omeniti Indijo, ki bi se po mojem mnenju zlahka znašla v vojni, pa tudi Pakistan bi lahko izgubil nekaj svojega orožja, ki bi tako padlo v roke nedržavnim akterjem ali drugim napačnim ljudem, ki bi ga znali izkoristiti v svoj prid. Osebno pričakujem, da se bo za časa mojega življenja zgodil še en jedrski napad, ki ga bo izvedla ali teroristična skupina ali nedržavni akterji.
Vse to, skupaj z nazornimi grafikami in jasno časovno premico, bi si lahko že pred tedni prebrali v reviji Nepozabna zgodovina. V kolikor bi si želeli biti v tesnejšem stiku s takšnimi in podobnimi vsebinami, vam (tudi zaradi znantnega popusta za naročnike) toplo pripročamo, da se nanjo naročite ;)
