"Kaj je z mano narobe?" je eno izmed najpogostejših vprašanj, ki si jih dnevno zastavimo – največkrat nezavedno. In namesto odgovora se oglasi naš kritik, ki nam zna našteti vse, od A do Ž, kar je z nami narobe: da nismo sposobni, da so vsi boljši od nas, da nismo dosegli tega in onega, da ne znamo zgraditi zdravega partnerskega odnosa itd.
Govorim o situaciji na primer, ko srečate sošolko iz osnovne šole, s katero sta se nazadnje videli pred leti, ko sta obe še študirali, obe samski in brez otrok. Danes pa je ona poročena, ima tri otroke, vrhunsko kariero (svoje podjetje), hišo na obrobju Ljubljane… Ker vi še nimate otrok in sta še neporočena, živita pa v najemniškem stanovanju, vas prešine: »Kaj je z mano narobe? Ona to vse že ima. Pa še pri teh letih… jaz pa ne«. In potem se oglasi še naš Kritik, ki naredi sklep, da delamo vse narobe in da smo vse zavozili, rezultat pa je, da se počutimo kot zadnji črv na tem svetu.
Vse to izhaja iz tega, da smo sebe navajeni stalno primerjati z drugimi, z zunanjim svetom. Preberemo, vidimo, slišimo: kako živeti bolj zdravo, kako imeti kakovostno partnerstvo, kdaj imeti otroke, kdaj se poročiti, kaj študirati, kdaj se zaposliti, kje se zaposliti itd. in na podlagi tega preverjamo, ali smo v redu ali in koliko smo vredni. To ni pravilno. Najprej bi morali sebe vprašati:
- Po kakšni hrani se jaz dobro počutim?
- Kakšna telesna aktivnost mi odgovarja?
- Je ta moški pravi zame – se ob njem počutim ljubljeno in spoštovano?
- Kaj si jaz želim v partnerstvu – kaj mora biti in česa ne?
- Kako in kdaj si želim jaz poročiti?
- Je že čas za otroke za naju?
- Kaj si želim študirati, kaj me v resnici zanima in veseli?
- Katero službo sprejeti?
Pogovoriti se s seboj in najprej s seboj razčistiti, česa si želimo za svoje življenje in česa ne. Nato pa delovati. Spraševati druge in se ravnati po drugih, se z njimi primerjati in celo tekmovati, te vodi stran od tebe.
Kajti vsak od nas je drugačen, v določenem trenutku je na določeni točki v življenju, z določenimi izkušnjami in vsak od nas ima drugačno pot pred seboj. Niti ena ni enaka drugi, zato se »copy-paste« v vsakdanjem življenju ne obnese.
Za začetek si na vprašanje »Kaj je z mano narobe (da nisem tudi jaz tak in tak / da tudi jaz nimam tega in tega)?«, vedno odgovorite: »Nič ni narobe z mano – jaz sem se odločil tako, on se je pa drugače.« Ko si boste večkrat tako odgovorili, se bo notranji Kritik kmalu naveličal in odšel, z njim pa tudi to vprašanje. Rezultat bo občutek, da takšni, kot ste, ste super 🙂
Članek je za Govori.se napisala: Tinkara Filač, svetovalka za zdrave odnose, več na:
www.zdraviodnosi.si
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču