Kaj nas o narcizmu uči Bill Murray v filmu Svižčev dan?

21. 7. 2015
Deli
Kaj nas o narcizmu uči Bill Murray v filmu Svižčev dan?

Se spomnite Billa Murraya v filmu Svižčev dan (Groundhog day), ki ga je kot prevzetnega in egocentričnega vremenskega napovedovalca doletela usoda, da je moral isti dan ponoviti vse, dokler ni spremenil svojega vedenja? Tak je v življenju tudi narcis - narcisoiden posameznik, ki se vrti v krogu svojih nefunkcionalnih vzorcev in onesrečuje praktično vse okoli sebe.

Navadno vsak v sebi nosi neko mero narcisizma, čemur psihologi pravimo zdravi narcisizem. Popolnoma normalno je, da je človek zadovoljen v svoji koži in da sebe celo vrednoti nekoliko nad povprečjem.

Raziskave so pokazale, da 80 odstotkov ljudi sebe ocenjuje kot bolj zanesljive, pametnejše, bolj prijateljske in delovne, skratka, da so boljši od drugih. Vendar je taka, nekoliko boljša ocena sebe od drugih popolnoma normalna in se ne more enačiti z grandioznimi in superiornimi predstavami o sebi. Psihično zdravi posamezniki realnost izkrivljajo le v manjši meri. Na primer, če neki test opravimo dobro, si bomo z veseljem priznali vse sposobnosti, če pa ga ne opravimo dobro, bomo test ovrednotili kot slab, nepošten ali napačen. Taka reakcija je popolnoma normalna, morda iz psihičnega vidika celo zaželena. S tem ko se prepričujemo, da so naše napake univerzalne, naše vrline pa nekaj posebnega, se z življenjskimi izzivi soočamo, ne da bi pri tem izgubili vere v lastne sposobnosti.

Vendar je taka naravnanost do realnosti le blag odmev tega, kar doživlja posameznik z narcisoidno motnjo. Ta namreč ne bo priznal prav nobene svoje pomanjkljivosti, pa če se svet okoli njega podira zaradi njegovih napak. Negativni občutki, ki jih doživimo ob porazih, imajo svojo vrednost, saj nas opominjajo, kdaj moramo spremeniti vedenje in svoj odnos do sveta. Tisti, ki svoje napake v celoti zanikajo, nikoli ne morejo konstruktivno spremeniti svojega vedenja in se zato vedno znova zaradi starih nefunkcionalnih vzorcev spoprijemanja z življenjskimi situacijami vrtijo v začaranem krogu.

Narcis na delovnem mestu!

Na delovnem mestu jih velikokrat najdemo med tistimi, ki zlorabljajo druge.

Kaj lahko storite, če ste soočeni s takšnim posameznikom ali če je takšen celo vaš nadrejeni?

  • Nikoli mu ne oporekajte; pokažite občudovanje na kateremkoli področju, ki mu največ pomeni (videz, poklicni dosežki), pa čeprav boste morali včasih požreti tudi svoj ponos. Ne dajajte komentarjev, ki bi prizadeli njegovo samopodobo; bodite zelo nežni in previdni pri podajanju kritike.
  • Pri narcisoidnem šefu se izogibajte konfrontacij in se raje v popolni meri zanašajte na mnenja drugih, saj lahko reagira kot ranjena žival, kadar pod vprašaj postavljate njegove sposobnosti ali ko se počuti ogroženega. Raziskave so namreč pokazale, da narcisi postanejo izredno agresivni, kadar je ogrožen njihov ego – kadar jih soočite z dokazi ali kadar ne prejmejo 'zasluženega' spoštovanja. Zato bodite neskončno potrpežljivi in pojdite čez mejo, da boste zadovoljili njegove potrebe in ohranili mir.
  • Kadar narcis ne opravlja svojega dela dobro, morate biti pri podajanju kritike z njim izredno nežni in previdni, obenem pa pripravljeni na najhujše. Pazljivi morate biti tudi pri postavljanju mej in pogojev. Narcis namreč nima nobenih problemov s tem, da zahteva veliko, ponudi pa izjemno malo. Zato morate vedno jasno postaviti pravila igre, ker njegova pravila zagotovo ne bodo pravična. Zato je najbolje, če ste čustveno in finančno od njega neodvisni in se ne razburjajte, če reče ali naredi kaj nesramnega. Imejte odprte oči za druga delovna mesta.

Narcis v ljubezenskem odnosu!

Navadno ima za seboj kopico ljubezenskih razmerij, kar naprej razlaga o tem, kako ga z vseh strani občudujejo, in se hitro vznemiri, kadar stvari ne potekajo, kakor si jih je zamislil ...

Na žalost pa je rek, da se v narcise zaljubijo le tisti z nizko samopodobo napačen. Vsakdo lahko nasede njihovemu šarmu, tudi tisti z zdravo samopodobo. Posamezniki z narcisoidno motnjo velikokrat živijo precej osiromašeno intimno življenje, saj jih le redko kdo lahko prenaša na dolgi rok.

Navadno jih nekdo, ki mu povzročajo težave, najpogosteje je to prav partner, prepriča, da obiščejo psihoterapevta. Manj verjetnosti je, da ga bodo obiskali sami, saj je njihov glavni problem, da so prepričani, da je z njimi vse v redu in da jim ljudje okoli njih povzročajo težave. Pogosto terapevta obiščejo tudi zaradi občutkov praznine. Najpogosteje, če se sploh odločijo za terapijo, pa po pomoč pridejo prepozno, ko so se v življenju že soočili s številnimi krizami, velikokrat šele v krizi srednjih let.

Preberite tudi:

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju