Kaj pa, če je bil spodrsljaj na oskarjih premišljena marketinška poteza?

Film z osmimi nominacijami za zlatega kipca in nagrado za najboljši film ruši meje bele franšize. Subtilni Moonlight ima sposobnost, da se nas dotakne globlje, kot pričakujemo, in si ga zaželimo videti še velikokrat po tem, ko smo ga gledali prvič.

Njegova zgodba predstavi tri življenjska obdobja glavnega junaka in se dotika problematik, seksualnih in identitetnih, s katerimi se srečuje zaradi povzročenega emocionalnega nasilja.

Otroštvo, adolescenca in odraslost mladega temnopoltega dečka, odraščajočega v kruti in neprizanesljivi soseski v Miamiju, odprejo v nas občutke, ki jih težko pozabimo. Upamo si trditi, da je ravno zaradi pereče problematike novodobnega sveta film ne le novo ime na listi oskarjevih nagrajencev ter tudi del kulturne dediščine v filmski industriji. Moonlight je prvi film z zgolj črnsko zasedbo in darilo skupnosti LGBT takšnih razsežnosti, kar pomeni, da še tako zaprta filmska industrija, vsaj kar se tiče podeljevanja nagrad, začenja odpirati vrata drugačnemu, manj znanemu svetu.

Je bil spodrsljaj na oskarjih premišljena marketinška poteza ali zgolj neverjetno naključje, morda ne bomo nikoli izvedeli (direktor Barry Jenkins se razglasitve spominja kot trenutka, ob katerem je ostal brez besed), se pa kritiki oklepajo tega, da je bila zmaga morda prisiljena.

Bi se Hollywood sploh lahko znova spoprijel s podobnimi napadi kot lani, ko so oskarje označili za ene izmed najbolj kontroverznih v zgodovini? V enem izmed ameriških tiskanih gigantov brez dlake na jeziku pišejo: "Spomnimo se, kako so vsi obsojali Akademijo, češ da je vse belo in da afriško-ameriške nominirane vloge predstavljajo kriminalci in predstavniki mamilarskih kartelov ter gangsterji. Tega je bilo dosti. Hollywood je moral poskrbeti za nekaj dobrega."

Zaradi zaščite zdravja otrok zablokirali priljubljeno družbeno omrežje

Zgodba o homoseksualno usmerjenem črnskem dečku ob zasvojeni mami samohranilki nas pač ne pusti ravnodušnih: "Nikoli si ne bi upal trditi, da vse to lahko zasnuje eno zgodbo, če se to ne bi dotaknilo ne le mene, temveč tudi Tarella, ki pozna mnogo tovrstnih nesrečnih, a resničnih življenj," pripoveduje direktor in sposobnost, da so trije svojevrstni karakterji odigrali kronologijo enega samega lika, strne takole: "Povezoval jih je isti občutek. To sem našel v njihovih očeh."