Zgodnejši odhod v posteljo pozitivno vpliva tudi na delovanje možganov, saj se izboljšata koncentracija in spomin, hkrati pa se zmanjša občutek utrujenosti in razdražljivosti čez dan.
Če gremo redno spati pred polnočjo, ima to lahko zelo pozitiven vpliv na telo in možgane, saj je naš organizem tesno usklajen z naravnim cirkadianim ritmom. V večernih urah se začne izločati hormon melatonin, ki telesu sporoča, da je čas za počitek, in če zaspimo v tem obdobju, je spanec globlji in kakovostnejši. Prve ure spanja, ki običajno potekajo pred polnočjo ali kmalu po njej, so najbogatejše z globokim spanjem, v katerem se telo najbolj intenzivno obnavlja, mišice se regenerirajo, imunski sistem se krepi, izločajo pa se tudi hormoni, pomembni za obnovo celic.
Zgodnejši odhod v posteljo pozitivno vpliva tudi na delovanje možganov, saj se izboljšata koncentracija in spomin, hkrati pa se zmanjša občutek utrujenosti in razdražljivosti čez dan. Ljudje, ki hodijo spat pred polnočjo, pogosto poročajo o boljšem razpoloženju in manj nihanjih razpoloženja, saj je spanec bolj usklajen z naravnim biološkim ritmom.
Poleg tega zgodnje spanje ugodno vpliva na presnovo, saj pomaga uravnavati hormone lakote in sitosti, kar lahko zmanjša večerne napade lakote in dolgoročno pripomore k lažjemu vzdrževanju telesne teže. Za telo pomeni zgodnejši spanec tudi manj stresa, saj se raven stresnega hormona kortizola lažje zniža, srčni utrip in krvni tlak pa se ponoči bolj učinkovito umirita.
To ima dolgoročno pozitiven vpliv na zdravje srca in ožilja. Čeprav skupno število ur spanja ostaja pomembno, je čas, kdaj zaspimo, ključen za kakovost počitka, zato lahko že premik odhoda v posteljo za eno uro prej pomeni več energije, boljše počutje in boljše splošno zdravje.
Preberite še: Sveče: Ko boste to prebrali, jih ne boste več želeli imeti doma