Tudi če posameznik spi dovolj ur, pozno uspavanje poruši naravni cirkadiani ritem, zato se zjutraj težje prebudi in se čez dan pogosteje počuti izčrpanega.
Če gremo redno spat po polnoči, se v telesu lahko sproži več procesov, ki dolgoročno vplivajo na zdravje. Strokovnjaki opozarjajo na šest pogostih posledic, ki se pojavijo ob takšnem spalnem ritmu. Najprej je moteno izločanje hormonov. Po 22. uri se začne povečano izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanec.
Če gremo spat pozno, se njegova raven zniža, spanec pa postane manj kakovosten, telo pa se slabše regenerira. Druga posledica je večja utrujenost čez dan. Tudi če posameznik spi dovolj ur, pozno uspavanje poruši naravni cirkadiani ritem, zato se zjutraj težje prebudi in se čez dan pogosteje počuti izčrpanega.
Pozno odhajanje v posteljo vpliva tudi na možgane. Spanje pred polnočjo je ključno za globoke faze spanja, ki so pomembne za utrjevanje spomina in koncentracijo. Če teh faz primanjkuje, se lahko pojavijo težave s pozornostjo, učenjem in odločanjem. Pomanjkanje zgodnjega nočnega spanja vpliva tudi na presnovo. Raziskave kažejo, da pozno uspavanje lahko poveča apetit, zlasti željo po sladki in mastni hrani, ter sčasoma prispeva k povečanju telesne teže.
Telo ponoči tudi obnavlja in krepi imunski sistem. Če gremo spat po polnoči, so ti procesi manj učinkoviti, kar lahko vodi v pogostejše okužbe in počasnejše okrevanje po bolezni. Dolgotrajno pozno uspavanje pa lahko vpliva tudi na duševno zdravje. Povezano je z večjim tveganjem za stres, razdražljivost, anksioznost in nihanja razpoloženja, saj se telo in možgani ne spočijejo dovolj ob pravem času.
Preberite še: Takšni kavči povzročajo raka in bolezni ščitnice, tukaj je razlog zakaj